Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ogrômnost in ogrómnost -i ž (ȏ; ọ̑)
ekspr. lastnost, značilnost ogromnega: ogromnost prostora / ogromnost vsote ga je presenetila
SSKJ²
ogrozítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ogroziti: ogrozitev pravic državljanov
SSKJ²
ogrozíti -ím dov., ogrózil (ī í)
povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu
// publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata
    ogróžen -a -o tudi ogrožèn -êna -o:
    socialno in zdravstveno ogroženi otroci; ogroženo območje
SSKJ²
ogróžanje -a s (ọ́)
glagolnik od ogrožati: ogrožanje varnosti
SSKJ²
ogróžati -am nedov. (ọ́)
povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: vozniki večkrat ogrožajo pešce; narasla reka ogroža vas / s svojo boleznijo ogroža vse okolje / ogrožati mir, varnost, zdravje
// publ. povzročati pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogrožati vodilno mesto gostujočega moštva / napadalec ogroža nasprotnikova vrata
    ogrožajóč -a -e:
    delal je, ne ogrožajoč nikogar
    ogróžan -a -o:
    življenje v tistih krajih je ogrožano ogroženo
SSKJ²
ogróženec tudi ogrožênec -nca m (ọ̄; é)
kdor je ogrožen: opozoriti ogroženca
SSKJ²
ogróženost tudi ogrožênost -i ž (ọ̄; é)
lastnost, stanje ogroženega: ogroženost obstoja organizacije / socialna ogroženost otroka
SSKJ²
ógrski -a -o prid. (ọ̄)
1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik
2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela
♦ 
agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvaško-ogrska nagodba; sam.:, pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame
SSKJ²
ógrščica -e ž (ọ̄)
bot., v zvezah: navadna ogrščica kolerabi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica napus var. napus; repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris
SSKJ²
ogrtáč -a m (á)
zastar. ogrinjalo: kožuhovinast ogrtač / v predsobi je odložil dežnik in ogrtač pelerino, plašč
SSKJ²
ogrtáča -e ž (á)
zastar. ogrinjalo: nosila je težko ogrtačo / zavil se je v ogrtačo in zaspal
SSKJ²
ogúliti -im dov., ogúlila in ogulíla (ú)
1. z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino: oguliti naslanjač; obleko je že zelo ogulil; oguliti rokave na komolcih; s čevljem je ogulil steno / ogulil je kožo do krvi odrgnil
2. ekspr. izrabiti, izkoristiti: oguliti svoje dolžnike
    ogúliti se slabš.
    postati nezanimiv, navadno zaradi ponavljanja: tema, zgodba se je počasi ogulila
    ogúljen -a -o:
    oguljen divan; imel je strgane čevlje in oguljene hlače
SSKJ²
ogúljek -jka m (ȗ)
knjiž., zastar. odrgnjeno mesto (na koži): oguljek od sedla
SSKJ²
ogúljenec -nca m (ú)
slabš. kdor je slabo, zanemarjeno oblečen: oguljenci in razcapanci
SSKJ²
oguljenína -e ž (í)
med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja: konj ima na hrbtu oguljenino od sedla
SSKJ²
òh medm. (ȍ)
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oh, kaj bo, če nam zboliš; oh, kako čudno se je vse obrnilo; oh, mati, ne smeš toliko jokati
// izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: oh, kako je bilo lepo; oh, kako se to prileže; oh, saj res
// izraža začudenje, presenečenje; o3oh, koga vidim
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: oh, vse me boli
3. izraža podkrepitev trditve: oh, nič, nič; oh, saj znaš sam domov
4. izraža zavrnitev, nejevoljo: oh, pojdi, pojdi, niso te videli; oh, tebi kaj dopovedati; sam.: ti večni ahi in ohi
SSKJ²
óha medm. (ọ̑)
1. izraža zadovoljnost, posmeh: oha, se je zasmejal od peči
2. pri nagovoru izraža opozorilo: oha, fant, ti me boš še prevrnil; oha, narobe voziš
3. klic vprežni živini stoj: oha, sivec
SSKJ²
ohábel -bla -o [ohabəu̯prid. (á)
star. slaboten, medel: bil je ohabel in bled / ohabel spomin
    oháblo prisl.:
    roka ji je ohablo počivala v naročju
SSKJ²
ôhanje -a s (ō)
glagolnik od ohati: preveč je tega ohanja
SSKJ²
ôhati -am nedov. (ō ȏ)
ekspr. z oh izražati čustvo: zlovoljno je ohal in se kremžil od bolečin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
óhcet -i ž (ọ̑)
pog. praznovanje ob poroki; svatba: v sosednji vasi je bila ohcet; povabiti na ohcet; plesati na ohceti; jesti kot na ohceti
 
tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju
SSKJ²
ohêj in ohèj medm. (ȇ; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: ohej, ljudje, počasi
2. izraža veselje, razigranost: veselimo se torej, ohej
SSKJ²
ohíšje -a s (ȋ)
1. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave: rezljano ohišje stenske ure; ohišje za radijski aparat / starinska ohišja trgovin
// del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele; okrov: ohišje motorja
2. zastar. zemlja, prostor okrog hiše: kupil je nekaj arov ohišja
SSKJ²
ohíšnica -e ž (ȋ)
v nekaterih socialističnih državah zemlja, ki jo ima zadružnik za osebno obdelavo: odmeriti ohišnico
SSKJ²
ohláčen -a -o prid. (ȃ)
ekspr. oblečen v hlače: ohlačene turistke
SSKJ²
ohladítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ohladiti: para se pri ohladitvi zgosti v kapljice / ohladitev je zajela južno Evropo
 
ekspr. ohladitev med njima je takoj opazna med njima ni več naklonjenosti, ljubezni
SSKJ²
ohladíti -ím dov., ohládil (ī í)
1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo
2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil
3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast; njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
● 
ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotiti
    ohladíti se 
    1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil
    2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho
    ● 
    ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila
    ohlajèn -êna -o:
    ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje
SSKJ²
ohlájanje -a s (á)
glagolnik od ohlajati: ohlajanje prostora / segrevanje in ohlajanje zemeljske površine
SSKJ²
ohlájati -am nedov. (á)
delati kaj hladno, mrzlo: ventilator je prijetno ohlajal prostor / veter je ohlajal vročino
    ohlájati se 
    1. postajati hladen, mrzel: segreta voda se počasi ohlaja / zemlja se ponoči ohlaja
    2. ekspr. postajati ravnodušen, sovražen: začel se je ohlajati do nje / odnosi med sosednjima državama se ohlajajo
    // pomirjati se, zmanjševati se: njihova strast, vnema se ohlaja / jeza se mu je pomalem ohlajala
    ohlajajóč -a -e:
    ohlajajoč veter; ohlajajoče se telo
SSKJ²
ohlajênje -a s (é)
ohladitev: ohlajenje zraka
SSKJ²
ohlajeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se ohlajuje: ohlajevalne naprave / ohlajevalni postopek
SSKJ²
ohlajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ohlajevati: ohlajevanje in zamrzovanje živil
SSKJ²
ohlajeváti -újem nedov. (á ȗ)
ohlajati: ohlajevati prostor / lava se počasi ohlajuje
    ohlajujóč -a -e:
    ohlajujoča se voda
SSKJ²
ohlápen -pna -o prid., ohlápnejši (á ā)
1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj
2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne
3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega
// netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik
    ohlápno prisl.:
    ohlapno zavezan pas
SSKJ²
ohlapéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati ohlapen: koža ji je ohlapela / napeta vrv počasi ohlapi
    ohlapèl in ohlapél -éla -o:
    ohlapela jadra
SSKJ²
ohlápniti -em dov. (á ȃ)
knjiž. postati ohlapen: koža, mišičje ohlapne / vezi so se raztegnile in ohlapnile / listi so kmalu ohlapnili
 
knjiž., ekspr. ohlapnila mu je v naročje ohlapno padla
SSKJ²
ohlápnost -i ž (á)
lastnost, značilnost ohlapnega: udobna ohlapnost obleke / ekspr. ohlapnost moralnih načel / ekspr.: izrazna ohlapnost; ohlapnost v kompoziciji zgodbe
SSKJ²
ohlíp -a m (ȋ)
knjiž. sunek vetra: močen ohlip je razcefral jadra / burja je pihala v ohlipih
SSKJ²
ohlódje -a s (ọ̑)
star. več hlodov, hlodi: hrastovo ohlodje / utrditi nasip z ohlodjem
SSKJ²
ohlokratíja in ohlokracíja -e ž (ȋ)
knjiž. vlada nekulturnih, nasilnih ljudi: prenehanje ohlokratije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ohm tudi óm -a [ómm (ọ̑)
fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti:
SSKJ²
ohmélje -a s (ẹ̑)
bot., v zvezi evropsko ohmelje grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Loranthus europaeus:
SSKJ²
ohmski tudi ómski -a -o [ómskiprid. (ọ̑)
elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti
SSKJ²
ohó in ohò medm. (ọ̑; ȍ)
1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel
2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno
3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej
SSKJ²
ohódek -dka m (ọ̑)
star. neprijeten opravek, sitnost: vse to mu je prizadelo mnogo ohodkov / z njim noče imeti ohodka
SSKJ²
ohohó tudi òhòhò medm. (ọ̑; ȍ-ȍ-ȍ)
1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj
2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je
SSKJ²
ohól -a -o [tudi ohou̯prid. (ọ̑ ọ́)
knjiž. zelo ošaben, zelo prevzeten: do njega je bil zelo ohol / ohola ženska / nenadoma je postal ohol
    ohólo prisl.:
    oholo zavrniti koga
SSKJ²
ohólež -a m (ọ̑)
knjiž. ošabnež, prevzetnež: oholeža je ostro zavrnil
SSKJ²
ohólost -i ž (ọ́)
knjiž. velika ošabnost, velika prevzetnost: zaradi oholosti je nepriljubljen / očitala mu je oholost in surovost
SSKJ²
ohomotáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. zaviti, oviti: ohomotal ga je v plašč / ohomotati z vrvjo
    ohomotán -a -o:
    ohomotana je bila v veliko ruto
SSKJ²
ohrabrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ohrabriti: ohrabritev ljudstva
SSKJ²
ohrabríti -ím dov., ohrábril (ī í)
narediti, da postane kdo pogumen: ohrabriti vojake; skušal jo je ohrabriti / uspeh jih je ohrabril spodbudil
    ohrabrèn -êna -o:
    nekoliko ohrabren je stopil naprej
SSKJ²
ohrabrováti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. hrabriti: ohrabrovati vojake / misel na uspeh jih je ohrabrovala spodbujala
    ohrabrujóč -a -e:
    rekla mu je nekaj ohrabrujočih besed; poročila niso bila ohrabrujoča; prisl.: ohrabrujoče ji je stisnil roko
SSKJ²
ohrámljati -am nedov. (á)
knjiž. hromiti: pijača ga je ohramljala
    ohramljajóč -a -e:
    ohramljajoče delovanje strupa
SSKJ²
ohrána -e ž (ȃ)
zastar. ohranitev: razvoj in ohrana življenja
SSKJ²
ohranítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi
 
biol. ohranitev vrste
SSKJ²
ohraníti in ohrániti -im dov. (ī á ā)
1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru
2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege
3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost
4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest
5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada
● 
knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu
    ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom
    izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov
    ohránjen -a -o:
    dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu
     
    ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava
SSKJ²
ohranítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali
SSKJ²
ohránjanje -a s (á)
glagolnik od ohranjati: ohranjanje izročila / ohranjanje enotnosti
SSKJ²
ohránjati -am nedov. (á)
1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane
2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak
3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče
● 
knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ohránjenost -i ž (ā)
lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe
SSKJ²
ohranjeválec -lca [ohranjevau̯ca tudi ohranjevalcam (ȃ)
knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh
SSKJ²
ohranjeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi
SSKJ²
ohranjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije
SSKJ²
ohranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti
    ohranjujóč -a -e:
    plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje
SSKJ²
ohranljívost -i ž (í)
sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja
SSKJ²
ohrapáviti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj hrapavo: površino so ohrapavili s peskanjem; ohrapaviti cestišče v predoru
SSKJ²
óhridski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Ohrid: ohridsko turistično območje
 
obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin; zool. ohridska postrv
SSKJ²
ohripélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje ohripelega: njegova ohripelost postaja zaskrbljujoča
 
ekspr. vpil je do ohripelosti zelo
SSKJ²
ohripéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati hripav: od dolgotrajnega kričanja je ohripela / glas mu je ohripel
    ohripèl in ohripél -éla -o:
    ohripela ženska
SSKJ²
ohrníja -e ž (ȋ)
nižje pog. skopuštvo: kljub ohrniji ni obogatel
SSKJ²
ohromélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost
● 
knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis
 
med. popolna ohromelost
SSKJ²
ohrométi -ím dov. (ẹ́ í)
postati hrom: zadela ga je kap in je ohromel / ohromela mu je desna stran; pren. njegova volja je polagoma ohromela
    ohromèl in ohromél -éla -o:
    ohromela noga
SSKJ²
ohromítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti
SSKJ²
ohromíti -ím dov., ohrómil (ī í)
1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude
// povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo
2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: stavka je ohromila industrijo / aretacije so ohromile dejavnost organizacije
// zelo zavreti, otežiti: ohromiti promet v mestu
    ohromljèn -êna -o:
    bolnik se je zbudil ves ohromljen
SSKJ²
óhrovt -a m (ọ̑)
zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi: saditi ohrovt
 
vrtn. brstični ohrovt ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov; listnati ohrovt
SSKJ²
óhrovtov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ohrovt: ohrovtovi listi; očistiti ohrovtovo glavo / ohrovtova juha
SSKJ²
oídij -a m (í)
agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline, pepelasta plesen: škropiti proti oidiju
SSKJ²
Oidipov gl. Ojdipov
SSKJ²
òj medm. (ȍ)
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oj, kako se mi smili; oj, saj ni več veselja zame / star. oj nespameti kakšna nespamet
2. izraža veselje, razigranost: oj prijatelji, še bo lepo
3. pri nagovoru izraža opozorilo: oj, kje ste; oj ti, nič ne odgovoriš
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ojá člen. (ā)
pog. izraža pritrjevanje: »Rad hodiš v šolo?« »Oja.«; prim. da1, ja1
SSKJ²
ojáčati -am dov. (ā)
knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: s telovadbo ojačati telo / število prebivalcev se je ojačalo
SSKJ²
ojáčenje -a s (ȃknjiž.
1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice
 
elektr. ojačenje napetosti
2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje
SSKJ²
ojačeválec -lca [ojačevalca in ojačevau̯cam (ȃ)
elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec
SSKJ²
ojačeválen -lna -o prid. (ȃ)
grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi
 
elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov
SSKJ²
ojačeválka -e [tudi ojačevau̯kaž (ȃ)
elektr. ojačevalna elektronka: zamenjati ojačevalko
SSKJ²
ojačeválnica -e ž (ȃ)
elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica
SSKJ²
ojačeválnik -a m (ȃ)
elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti
SSKJ²
ojačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ojačevati: ojačevanje signalov
SSKJ²
ojačeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. utrjevati, krepiti, večati1ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo
 
elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost
SSKJ²
ojačítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ojačiti: ojačitev mišic / ojačitev napetosti
SSKJ²
ojáčiti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom
 
elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost
    ojáčen -a -o:
    ojačena napetost
SSKJ²
ojágnjiti se -im se dov. (ā ȃ)
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc se je ojagnjilo
SSKJ²
ojalovíti -ím dov., ojalôvil (ī í)
knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice
SSKJ²
ojármiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola
SSKJ²
Ojdípov tudi Oidipov -a -o [ojdípov-prid. (ȋ)
psih., v zvezi Ojdipov kompleks in ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta: proučevati Ojdipov kompleks
SSKJ²
ojé1 -ésa s (ẹ̑)
drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival: vola sta se upirala in skušala preskočiti oje; stopil je pred oje in prijel konja za brzdo
SSKJ²
ojé2 medm. (ẹ̄)
joj2oje, je zastokal / oje, kaj pa vi tukaj
SSKJ²
ójêj in ójèj in ojêj in ojèj medm. (ọ̑-ȇ; ọ̑-ȅ; ȇ; ȅ)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojej, kako ste se udarili; ojej, luč je ugasnila
SSKJ²
ojeklenéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ojekleníti -ím dov., ojeklénil (ī í)
knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili
// okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč
SSKJ²
ojeklíti -ím dov., ojéklil tudi ojêklil (ī í)
knjiž., zastar. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so ga ojeklili
// okrepiti, utrditi: ojekliti mišice
SSKJ²
ójevski -a -o prid. (ọ̄)
jezikosl. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o
SSKJ²
ojezerítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ojezeriti: ojezeritev doline
SSKJ²
ojezériti -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ; ī í; ẹ̑)
knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila
    ojezérjen in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o:
    ta kotlina je bila nekoč ojezerjena
SSKJ²
ojezikáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: ta ženska vsakega ojezika
SSKJ²
ojíce ojíc ž mn. (í ȋ)
nar. vzhodno drog za podaljšanje ojesa: na voz je vrgel še ojice
SSKJ²
òjla medm. (ȍ)
izraža opozorilo: ojla, tukaj smo
SSKJ²
ójnica -e ž (ọ̄)
1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice
// ekspr., navadno s prilastkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice
 
ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno
2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici
SSKJ²
ójničen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na ojnico: ojnični konj
 
teh. ojnični ležaj; ojnična glava
SSKJ²
ójòj tudi ójój in ojòj tudi ojój medm. (ọ̑-ȍ; ọ̑-ọ̑; ȍ; ọ̑)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojoj, ali ne bo prepozno; ojoj, krožnik se je razbil
SSKJ²
ojunáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil
SSKJ²
ojúžiti se -im se dov. (ú ȗ)
postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ojužilo; brezoseb. zadnje dni se je ojužilo
    ojúžen -a -o:
    na površini je sneg ojužen razmehčan, topeč se
SSKJ²
óka -e ž (ọ̑)
turška, arabska utežna mera, 1,28 kg: kupil je devet ok koruze
SSKJ²
okacáti -ám dov. (á ȃ)
nar. zamazati, popackati: okacati z blatom
    okacán -a -o:
    imeti okacano suknjo
SSKJ²
okadíti -ím dov., okádil (ī í)
izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo
 
sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno
// izpostaviti takemu delovanju
a) zaradi konzerviranja: okaditi meso
b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem
    okadíti se 
    postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil
    okajèn -êna -o
    1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo
    2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov
SSKJ²
okájati -am nedov. (á)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: okajati meso
 
dim okaja strop ga dela zakajenega
SSKJ²
okajênec -nca m (é)
ekspr. kdor je (nekoliko) pijan, vinjen: še zadnji okajenec je zapustil gostilno
SSKJ²
okajênost -i ž (é)
stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost
SSKJ²
okalíti1 -ím dov., okálil (ī í)
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti
    okalíti se 
    postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okalíti2 -ím dov., okálil (ī í)
skaliti1okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila
SSKJ²
okamnélost in okamenélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje okamnelega: okamnelost snovi / predramil se je iz okamnelosti negibnosti, togosti
SSKJ²
okamnéti -ím in okamenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo
2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel
    okamnèl in okamnél in okamenèl in okamenél -éla -o:
    okamnele živali; pred poveljnikom je stal kot okamnel
SSKJ²
okamnína in okamenína -e ž (ī)
pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti; fosil: najstarejše okamnine; okamnine glavonožcev; pren. te besede so jezikovne okamnine
 
zool. živa okamnina žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živi fosil
SSKJ²
okamnítev in okamenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okamneti ali okamniti: okamnitev lesa v vodi / proces okamnitve
SSKJ²
okamníti -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil (ī í)
ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo
    okamnjèn in okamenjèn -êna -o:
    okamnjena postava
SSKJ²
okániti -im, tudi okaníti in okániti -im dov.(á ā; ī á ā)
star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo
    okániti setudi okaníti se in okániti se zastar.
    opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti
SSKJ²
okápati -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. okopavati: okapati krompir; okapati in zalivati
SSKJ²
okápi -ja m (ȃ)
zool. večji afriški sesalec, podoben žirafi, Ocapia johnstoni: gazele in okapiji
SSKJ²
okápnik -a m (ȃ)
grad. navzdol obrnjeni del okenske police, nadstreška, ki preprečuje zamakanje: popraviti okapnik
SSKJ²
okarakterizírati -am dov. (ȋ)
navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi
    okarakterizíran -a -o:
    dobro okarakterizirana oseba v povesti
SSKJ²
okárati -am dov. (ā)
knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati
SSKJ²
okarína -e ž (ȋ)
glasb. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino
SSKJ²
okàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima veliko očes: okat krompir
// ki ima velike oči: okata ženska
SSKJ²
ókati -am nedov. (ọ̄jezikosl.
1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati
2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo
    okajóč -a -e:
    okajoča narečja
SSKJ²
okávsati -am dov. (ȃ)
nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala
SSKJ²
okay gl. okej2
SSKJ²
okazionalízem -zma m (ī)
iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma
SSKJ²
okcidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. zahod: orient in okcident
SSKJ²
ôkêj1 tudi ókêj tudi okay -- [tretja oblika ôkêj tudi ókêjprid. (ȏ-ȇ; ọ̑-ȇpog.
dober, izvrsten: kosilo je bilo okej; spomnim se ga kot čisto okej fanta
    ôkêj tudi ókêj tudi okay prisl., v povedni rabi:
    s stanovanjem je vse okej v redu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ôkêj2 tudi ókêj tudi okay [tretja oblika ôkêj tudi ókêjčlen. (ȏ-ȇ; ọ̑-ȇ)
pog. izraža zadovoljstvo, privolitev: pravite, da je vse pripravljeno. Okej [O. K.]
SSKJ²
ôkel ôkla in ókel ókla m (ó; ọ́)
močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona: zlomljen okel / prodajati okle
// knjiž. čekan: močni merjaščevi okli
SSKJ²
ôkence -a [okənces, mn. tudi ókenca (ō)
1. manjšalnica od okno: hiša ima majhna okenca; okroglo, štirioglato okence; zamreženo kletno okence / odpreti, zapreti okence / potrkati na okence / okence kamere
2. odprtina v pregradi, (večjem) oknu za poslovanje s strankami: pririnil se je do okenca; stati v vrsti pred okencem; uslužbenec pri okencu / bančno, blagajniško, poštno okence
3. kvadrat (v razpredelnici): vpisati številke v ustrezna okenca / razpredelnica ima veliko okenc / okenca mreže
♦ 
anat. okroglo okence odprtina med srednjim in notranjim ušesom, zaprta z membrano; lov. okence znamenje bele barve na zadku srnjadi in na začetku peruti divjega petelina
SSKJ²
ôkenček -čka [okənčəkm (ō)
nav. ekspr. okence: zazidati okenček / stati v vrsti pri okenčku
SSKJ²
ôkenski tudi ókenski -a -o [okənskiprid. (ō; ọ́)
nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice
 
grad. okenski okvir okvir, ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi; okenska preklada preklada nad oknom; obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila; rač. okenski gumbi; okenski način način izvajanja programa, pri katerem ta ne prekrije celotnega namizja; okenski program; okensko namizje
SSKJ²
oképati -am dov. (ẹ̄)
obmetati s kepami (snega): na poti domov so jo okepali
SSKJ²
óker ókra m (ọ́)
rumeno rjava barva: oker je potemnel / pobarvati z okrom
SSKJ²
okínčati -am dov. (ȋ)
zastar. okrasiti, olepšati: stene je okinčala s podobami
    okínčan -a -o:
    lepo okinčana stavba
SSKJ²
okínjak -a m (ȋ)
nar. vzhodno odprtina za zračenje, navadno v stropu: veter je pihal skozi okinjak
SSKJ²
okís -a m (ȋ)
zastar. oksid: svinčev okis
SSKJ²
okísanje -a s (ȋ)
glagolnik od okisati: okisanje solate / okisanje krme
SSKJ²
okísati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom
// povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo
    okísati se 
    zaradi vrenja postati kisel: vino se je že okisalo
    okísan -a -o:
    okisani krompir krompirjeva solata; prav okisana solata; močiti koga z okisano vodo
SSKJ²
okísniti -em dov. (í ȋ)
nav. 3. os. postati kisel: juha je okisnila / mleko okisne se skisa
SSKJ²
okítiti -im dov. (í ȋ)
star. okrasiti, olepšati: vsa okna so okitili; okititi z venci
    okíčen in okíten -a -o:
    okičeni konji
SSKJ²
oklasíti se -ím se dov., oklásil se; oklásen in oklasèn (ī í)
nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila
SSKJ²
oklást -a m (ȃ)
bot. rastlina z belimi cveti v socvetjih, Spergula: puliti lobodo, oklast in drug plevel / njivski oklast
SSKJ²
okláti okóljem dov., okôlji okoljíte (á ọ́)
raniti:
a) z ugrizi: pes ga je oklal; volk je oklal živino
b) ekspr. z nožem, rezilom: tako ga je oklal, da je bil ves krvav; na veselici sta se oklala
SSKJ²
oklatíti in oklátiti -im, tudi oklátiti -im dov. (ī á; á)
s klatenjem spraviti z drevesa: oklatiti orehe / hruško, oreh so že oklatili
SSKJ²
oklejíti -ím tudi oklêjiti -im dov., oklêjil (ī í; ȇ)
premazati s klejem: oklejiti deske
SSKJ²
okleníti oklénem dov. (ī ẹ́)
1. močno, trdno prijeti, stisniti: oklenil ga je in mu vzel nož / koščene roke so ga oklenile, da se ni mogel premakniti
2. trdno, tesno obkoliti: okleniti postojanko; trdnjavo so oklenili z vseh strani / oklenili so nemško divizijo
    okleníti se 
    močno, trdno:
    a) objeti: stopila je k njemu in se ga oklenila
    b) oprijeti se, prijeti se: krčevito se je oklenil stola / oklenila se ga je okrog vratu, za komolec
    // ekspr. zelo se navezati: zadnje čase se je oklenila sina / oklenil se je novih idej
    oklénjen -a -o:
    trdnjava je bila oklenjena; plesala sta tesno oklenjena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oklèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. nekdaj kovinska vojaška obleka, gibljiva na sklepih: nadeti si oklep; težek bojni oklep; oklep srednjeveškega viteza; oklep z vizirjem / razstava orožja in oklepov / prsni oklep brez rokavov
2. trden zunanji zaščitni del
a) vojaškega vozila: tanki z debelim oklepom; neprebojni oklep ladje
b) s prilastkom kakega predmeta: oklep blagajne; kovinski oklep ročne bombe; močen oklep filmske kamere / kamnit oklep vodnjaka
3. zunanje ogrodje nekaterih živali: rakov oklep; oklep želve / žival se je obdala z oklepom
4. navadno s prilastkom kar kaj močno prijema, stiska: mavčni oklep; tesen usnjen oklep; počutim se lahkega, kot bi padel oklep z mene
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živeti v oklepu gotovosti; obdal se je z oklepom molka in potrpežljivosti
♦ 
bot. alpska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Androsace
SSKJ²
oklepáj -a m (ȃ)
1. znak, ki z dveh strani oklepa besedo, številko, stavek: napisati oklepaj; dati, postaviti besedo, številko v oklepaj / oglati, okrogli, zaviti oklepaj
 
mat. odpraviti oklepaj
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v oklepaju izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to omenim, pripomnim v oklepaju
SSKJ²
oklépanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od oklepati: oklepanje z roko / vztrajno oklepanje preteklosti
SSKJ²
oklépati -am nedov. (ẹ̑)
1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat
2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila
♦ 
geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90°
    oklépati se 
    1. močno, trdno:
    a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka
    b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra
    2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli
    3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem
    oklepajóč -a -e:
    krčevito se oklepajoč palice, je odšel
     
    lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz
SSKJ²
oklépen -pna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oklep: prebiti oklepno ploščo / oklepno vozilo / oklepna divizija, enota divizija, enota, opremljena z oklepnimi vozili / močna oklepna srajca
 
voj. oklepni avtomobil, vlak avtomobil, vlak z jeklenim oklepom in z orožjem; oklepna ladja
SSKJ²
oklépiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
obdati z (zaščitnim) ovojem, oklepom: oklepiti telefonsko žico
    oklépljen -a -o:
    oklepljeno vozilo; žival je oklepljena z roženimi ploščami
SSKJ²
oklépnica -e ž (ẹ̑)
voj. oklepna ladja: graditi oklepnico; oklepnice in letalonosilke
♦ 
zool. oklepnice izumrle obloustke iz starejšega paleozoika, pokrite s koščenimi ploščami, Ostracodermi
SSKJ²
oklépnik -a m (ẹ̑)
1. oklepno vozilo: pripeljal se je z oklepnikom; težki oklepniki
2. nekdaj vojak z oklepom: srednjeveški vitez oklepnik / mimo so jezdili oklepniki kirasirji
SSKJ²
oklesáti okléšem dov., oklêši oklešíte; oklêsal (á ẹ́)
1. z dletom obdelati kamen: lepo oklesati / oklesati marmor
// nekoliko obtolči: oklesati počrnele stene
2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: tekst je treba še jezikovno oklesati
    oklesán -a -o:
    oklesan kamen
SSKJ²
okléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje
// pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst
2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd
3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil
    okléščen -a -o:
    okleščene veje; okleščeno deblo, drevje
SSKJ²
okléšček -čka m (ẹ̑)
okleščen kos veje ali tanjšega debla: vrgla mu je oklešček pod noge; udaril ga je z okleščkom / okrog posekane smreke ležijo okleščki
SSKJ²
okléščenec -nca m (ẹ̄)
ekspr. okleščeno drevo: na tleh je ležalo več okleščencev
SSKJ²
oklévanje -a s (ẹ́)
obotavljanje, omahovanje: brez oklevanja je vstopil / šele po krajšem oklevanju se je odločil
SSKJ²
oklévati -am nedov.(ẹ́)
obotavljati se, omahovati: dolgo je okleval, preden je odšel / ne smemo več oklevati, čim prej moramo začeti / oklevali so, ali naj povabijo ves kolektiv ali samo predstavnike / okleval je med ljubeznijo in sovraštvom
    okleváje :
    oklevaje povedati, vstopiti
    oklevajóč -a -e:
    oklevajoč ga je ubogal; zaslišalo se je oklevajoče trkanje; prisl.: oklevajoče reči
SSKJ²
oklevetáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: pred vso družbo jo je oklevetala
SSKJ²
oklíc -a m (ȋ)
1. uradno obvestilo javnosti o kakem dejstvu ali nameravanem uradnem dejanju: izdati oklic; objaviti oklic v uradnem listu / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi; uradni oklic; oklic dedičem
2. pri cerkveni poroki obvestilo o nameravani poroki koga, ki se prebere v cerkvi navadno tri zapovrstne nedelje: naročiti, oskrbeti oklice; prvi oklic
3. glagolnik od oklicati: opraviti oklic / pri oklicu so se vsi ozrli vanj / dati na oklic; biti na oklicu, na oklicih
SSKJ²
oklícanec -nca m (ȋ)
pri cerkveni poroki kdor je oklican: število oklicancev
SSKJ²
oklícati oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ)
1. razglasiti2oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado
2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi
3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri
    oklícan -a -o:
    prodaja posestva je že oklicana; v nedeljo bosta oklicana
SSKJ²
oklicávati -am nedov. (ȃ)
oklicevati: birič je oklicaval ukaze
SSKJ²
oklícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oklic: stopiti na oklicni kamen / oklicni rok
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okliceválec -lca [oklicevau̯ca in oklicevalcam (ȃ)
nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni oklicevalec
SSKJ²
okliceváti -újem nedov. (á ȗ)
1. razglašati: oklicevati nove uredbe / oklicevati za vladarja
2. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je okliceval pred cerkvijo
SSKJ²
oklíkniti -em dov. (í ȋ)
knjiž. ogovoriti: ni se mogel odločiti, da bi ga okliknil / oklikniti s pozdravom
SSKJ²
oklikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. ogovarjati: prijazno je oklikoval mimoidoče
SSKJ²
okljúk -a m (ȗ)
knjiž. ovinek, zavoj: cestni okljuk / po okljukih sta se spustila s hriba
 
geogr. močna vijuga reke; meander
SSKJ²
okljúka -e ž (ȗ)
knjiž. ovinek, zavoj: ostre okljuke ceste / mesto v okljuki reke
SSKJ²
okljúkast -a -o prid. (ȗ)
knjiž. ovinkast: okljukasta cesta
SSKJ²
okljúvati -am in okljújem tudi okljuváti okljúvam in okljújem dov., okljúval tudi okljuvál (ú; á ú)
1. s kljuvanjem načeti, poškodovati: okljuvati sadje; vrane so okljuvale koruzne storže
2. s kljuvanjem odstraniti: vrane so okljuvale meso do kosti / ptiči so okljuvali grozdje
SSKJ²
ôklo -a s (ó)
1. alp. ostri del cepina ali lednega kladiva: zasaditi oklo v sneg
2. zastar. okel: slon si je zlomil oklo / mrožje oklo
SSKJ²
oklofutáti -ám dov. (á ȃ)
večkrat udariti, navadno s plosko roko: planil je predenj in ga oklofutal
SSKJ²
oklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó)
knjiž. oklep: top z debelim oklopom / oklop želve
SSKJ²
oklópen -pna -o prid. (ọ̑)
oklepen: oklopna plošča je iz stekla / težko oklopno vozilo / oklopna divizija / oklopni avtomobil avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem
SSKJ²
oklópiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
obdati z (zaščitnim) ovojem, oklepom; oklepiti: oklopiti prostor proti prepuščanju žarkov
    oklópljen -a -o:
    oklopljen ladijski trup
SSKJ²
oklópnica -e ž (ọ̑)
voj. oklepna ladja: gradnja oklopnic
SSKJ²
oklópnik -a m (ọ̑)
oklepno vozilo: pehota je prišla z oklopniki
● 
poveljevati oklopnikom nekdaj kirasirjem
SSKJ²
oklopnjáča -e ž (á)
knjiž. oklepna ladja: križarke in oklopnjače
SSKJ²
oklopnják -a m (á)
knjiž. oklepno vozilo: za oklopnjaki je šla pehota
SSKJ²
okluzíja in oklúzija -e ž (ȋ; ú)
1. med. zapora: okluzija žile / okluzija limfnih poti
2. meteor. združenje hladne in tople zračne gmote: nastanek okluzije
SSKJ²
óknica in ôknica -e ž (ọ̄; ō)
1. okensko krilo: natakniti oknico na okenski okvir; kitanje šip v oknicah
2. nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: odpreti, zapreti oknice; zeleno pobarvane oknice
SSKJ²
okníšče -a s (ízastar.
1. prostor ob oknu: stol je pomaknil v oknišče; obokano oknišče
2. okenski okvir: naslonil se je na oknišče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oknják -a m (á)
star. okenski okvir: okna so šklopotala v oknjakih
♦ 
vrtn. zaprta greda
SSKJ²
ôkno -a s, mn. tudi ókna (ó)
1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti skozi okno; metati stvari skozi okno; sloneti, stati na oknu; videl sem ga na, ob oknu; spati pri odprtem, zaprtem oknu; majhno kletno, stopniščno, strešno okno; nizko, okroglo okno; široka, velika okna dnevne sobe; visoko obokano okno; zatemnjeno okno; hiša brez oken na severni strani; nadzidek nad oknom; sedeti na klopi pod oknom / okna (gledajo, so obrnjena) na cesto, na dvorišče / križno okno s križi; mrežno okno z mrežo; podestno okno nad podestom
// okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino: umiti okno; vzidati okno; skrbno zagrniti okno; zakitati okno; postaviti rože med okna; potrkati na okno; razbijati po oknih; kupiti nova okna; čipkaste zavese na oknih / okna se bleščijo v soncu; sončni žarki odsevajo v oknih / poslikana okna / okno je celo, počeno, razbito okenska šipa / čistilec oken / dvojno okno ki je zastekljeno z dvema šipama; dvokrilno okno ki ima dve krili; razbiti izložbeno okno; notranje okno del dvojnega okna, ki je na notranji strani okenske odprtine; zunanje okno del dvojnega okna, ki je na zunanji strani okenske odprtine
2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina: okno rova; okno podzemne votline
3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu za poslovanje s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno
4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje, vplivanje: hoteli so imeti okno na Jadran; to območje je predstavljalo okno v svet / odpiranje oken proti vzhodu
5. etn. del kozolca med dvema stebroma: založiti okna s snopjem
6. rač. omejen del računalniškega ekrana za prikazovanje programov, datotek: večji del slike zasede glavno okno; odpreti, povečati okno brskalnika / program deluje v oknu tako, da ne prekrije celotnega namizja / pogovorno okno s katerim si program in uporabnik izmenjujeta podatke
♦ 
arhit. bazilikalno okno; francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; ležeče okno ki je širše kot višje; slepo ali lažno okno ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; grad. cvetlično okno s prostorom, prirejenim za gojitev cvetlic; obrt. montažno okno dokončno izdelano okno, ki se pritrdi v okensko odprtino; odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki; sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata; um. gotsko okno ozko, visoko okno, zgoraj koničasto podaljšano, navadno s poslikanim steklom
● 
šol. žarg. imeti okno prosto uro sredi pouka; knjiž. na okno trka dan, večer dani se, večeri se; nar. dolgo je hodil k njej pod okno vasovat; ekspr. ne mečite denarja skozi okno ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vsi so na oknih veliko ljudi gleda na cesto, iz prostora
SSKJ²
okó očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑)
1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo solze; potegniti si klobuk čez oči; škiliti na levo oko; zamižati na eno oko; gledati koga v oči; smet mu je padla v oko; po nesreči ga je sunil v oko; pomežikniti z desnim očesom; izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne, solzne oči; ekspr. krvave oči / črne, sive oči s črno, sivo šarenico; ekspr. imeti mačje oči zelenkaste, podolgovate / negovati okolico oči; nebo je bilo jasno kot ribje oko; pazila je nanj kot na punčico, zenico svojega očesa zelo / solze so ji prišle, stopile v oči začela je jokati; imeti solze v očeh jokati; s solzami v očeh ga je prosila jokajoč / ličiti si oči / na očeh, po očeh se mu vidi, da je bolan / kapljice za oči; pren., ekspr. noč z bleščečimi očmi; lokomotiva z velikimi očmi / tretje oko v indijski filozofiji šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom
// to čutilo glede na svojo sposobnost: oči so mu oslabele; slep na eno oko; publ. v vojni je izgubil obe očesi je oslepel na obe očesi; ekspr.: imeti mačje oči dobro videti v temi; mrtve, ugasle oči / daljnovidne, kratkovidne oči
// nav. ekspr., z glagolom izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: čutil je njene oči na sebi / njihove oči so počivale na domači hiši dalj časa so jo gledali; oči so ji uhajale proti oknu pogledovala je proti oknu; njegovo oko se je ustavilo na njej začel jo je gledati; sodnikove oči so se zapičile vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes ni imel očesa zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti oči od nje neprestano jo je gledal; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; pasti oči na avtomobilu dalj časa ga poželjivo gledati; upreti oči v koga začeti ga gledati; spogledljivo je zavijala oči gledala, pogledovala; bliskala, streljala je z očmi jezno ali živahno pogledovala; ošiniti kaj z očmi na hitro pogledati; prebadati koga z očmi strogo, pozorno ga gledati / z oslabljenim pomenom: pogledati z jeznimi, prijaznimi, žalostnimi očmi jezno, prijazno, žalostno; na stvar gleda s treznimi očmi trezno, z očmi svojega časa kot večina sodobnikov
// nav. ekspr. to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja: oči se kar bliskajo od jeze; oči so se jim smejale; iz oči je sijalo hrepenenje; hladne, ledene oči; preplašene, prijazne, vesele, žalostne, žive oči
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja: marsikatero oko se je na skrivaj ozrlo za njo; skrivali so se radovednim očem radovednim ljudem; bila je prijetna za moške oči za moške; žensko oko to razliko hitro opazi ženska; oko strokovnjaka, umetnika strokovnjak, umetnik / ubili so ga pred materinimi očmi vpričo matere
3. s prilastkom očesu podoben del česa: krompirjeva očesa; oko cepiča; oko pri trti / kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom / na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
● 
ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. oči je ne ubogajo več ne vidi več dobro; ekspr. če me oko ne vara če se ne motim; star. mačeha ji ni dala dobrega očesa ni bila dobra z njo; pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči; ekspr. ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. ni mogla verjeti lastnim, svojim očem da je res; imeti oči ekspr. fant je imel oči na pecljih je zelo radovedno gledal; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala; ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo; pog. močna svetloba mu je jemala oči ga je slepila; ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli; ekspr. odpreti oči komu omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse oči nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. zakrivati si, zapirati, zatiskati si oči pred dejstvi, problemom, resnico ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je; ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami; ekspr. pri sinovih pustolovščinah zatisniti obe očesi biti zelo popustljiv; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; iz oči v oči ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost; izpred oči ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči z oddaljevanjem postal neviden; ekspr. izgini, poberi se mi izpred oči odidi; nočem te več videti; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; na oko so razločevali vse rudnine takoj, ne da bi jih analizirali, proučevali; ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; ekspr. gledati smrti v oči biti v smrtni nevarnosti; metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; ekspr. to je lepo za oko, ni pa praktično na videz; ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; ekspr. umiral je vsemu svetu na očeh vsi so ga videli, ko je umiral; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; bila je črna pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; imela je kolobarje pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. to imejte zmeraj pred očmi upoštevajte pri svojem delovanju; ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopazno; hkrati, obenem; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; preleteti z očmi stavek, rokopis na hitro pogledati, pregledati; nič ni ušlo njenim bistrim, pazljivim očem vse je opazila; zdaj gledam to z drugačnimi, drugimi očmi imam do tega drugačen, drug odnos; gledati kaj z duševnimi, notranjimi očmi intuitivno spoznavati kaj; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču); v njenih očeh je slabič po njenem mnenju, mišljenju; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; ekspr. zagovarjati se pred očmi javnosti pred javnostjo; ekspr. oko postave, javnega reda policist; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Pariz ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; več oči več vidi; takrat je veljalo: oko za oko če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; preg. daleč od oči, daleč od srca; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
♦ 
agr. oko gosto olistan poganjek; očesa v siru luknje; cepljenje na speče oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča naslednjo pomlad; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra; min. mačje oko poldrag kamen zelene barve s svilenim sijajem; tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost; teh. oko luknja pri strojnem delu, skozi katero se napelje vrv za dviganje; zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice; sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino
SSKJ²
okobál tudi okobálj [prva oblika okobau̯ in okobalprisl. (ȃ)
v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid
SSKJ²
okobáliti -im dov. (ā ȃ)
okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco
 
alp. okobaliti greben
SSKJ²
okobálo prisl. (á)
okobal: okobalo sedeti na ograji
SSKJ²
okòl -ôla tudi ókol -a [okou̯m (ȍ ó; ọ́)
nar. ograjen prostor (ob hlevu) za izpuščanje živine: spustiti svinje v okol
SSKJ²
okôlčje -a [okou̯čje in okolčjes (ȏ)
zool. del telesnega ogrodja v zadnjem delu trupa: prsni koš in okolčje pri pticah
SSKJ²
okólen -lna -o prid. (ọ̑)
1. knjiž. ki je okoli, v bližini česa: železniška postaja, trg in okolne ulice / tekmovalci bodo nastanjeni v okolnih hotelih / namazati rano in okolno kožo / okolna temperatura zraka
2. star. okoliški: gradovi po okolnih hribih; okolne vasi
♦ 
geol. okolna kamnina kamnina, v kateri je rudišče
SSKJ²
okóli1 prisl. (ọ̑)
1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati
// izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okoli hoditi, letati / okoli poizvedovati, praviti / daleč okoli / ljudje iz vasi okoli
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okoli se klatiti, potepati, potikati / poglejmo, kaj je novega okoli po svetu
2. z izrazom količine izraža približnost: od takrat je minilo okoli deset let; okoli pet stopinj pod ničlo; tehta okoli sto kilogramov; okoli tri metre blaga / dohodke so zvišali za okoli tri odstotke
● 
pog. teden je hitro okoli hitro mine; pog. ne govori tako okoli povej naravnost; govori o jedru stvari; star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. jaz moram ves dan okoli, če hočem kaj prodati iskati kupce; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; pog. koga okoli prinesti ogoljufati, prevarati
SSKJ²
okóli2 predl. (ọ̑z rodilnikom
1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: zavezati si ruto okoli glave; sedeti okoli mize; oviti si vrv okoli roke; otepati, pogledati okoli sebe; zemlja kroži okoli sonca; okoli vasi so nizki griči / ekspr. okoli in okoli hiše je visoka ograja / naselja okoli Ljubljane; potovanje okoli sveta; ogrlica okoli vratu
// nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: pogovor se suka okoli poljskih del; razprava se neprenehoma vrti okoli istega vprašanja / publ.: truditi se okoli izboljšanja preskrbe; razburjenje okoli zvišanja cen kruha in mesa; zapleti okoli gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okoli stanarin o stanarinah; spor okoli umika čet zaradi umika; glede umika
2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: cesta kmalu zavije okoli hriba; veter piha okoli ogla; položiti dekletu roko okoli pasu; okoli rame oprtana torba / tesnoba okoli srca; smehljaj okoli ust / doma je tam nekje okoli Kranja / ekspr. krogle žvižgajo okoli nas
3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okoli desetih, desete (ure); okoli novega leta; bilo je okoli leta 1900; temperature okoli nič
● 
pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. sukati se okoli koga posvečati komu veliko pozornosti; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; pog. hoditi okoli njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; pog., ekspr. daj mu eno okoli ušes udari ga; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga; ekspr. letati okoli zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč
SSKJ²
okólica -e ž (ọ̑)
1. področje okoli (večjih) mest: ljudje so prišli iz mesta in okolice; ožja, širša okolica / mestna okolica; okolica mesta / tržaška okolica; okolica Maribora; Ljubljana okolica
2. območje okoli, v bližini česa: hiša je pobeljena, okolica pa je še zanemarjena / vas leži v bližnji okolici rudnika; v svoji okolici ima precej prijateljev / sredstva za ureditev okolice
// kar je v neposredni bližini česa: razkužiti okolico rane; gube v okolici oči
// ljudje, ki živijo v (neposredni) bližini koga: ima vpliv na svojo okolico; živi v neprestanem boju z okolico
3. okolje, milje: težko se je vživel v novo okolico; prilagajanje okolici
SSKJ²
okoličàn in okoličán -ána m (ȁ á; ȃ)
prebivalec okolice: okoličani so hiteli v mesto na semenj; meščani in okoličani
SSKJ²
okoličánka -e ž (ȃ)
prebivalka okolice: prišle so meščanke in okoličanke; kmetica okoličanka / tržaška okoličanka
SSKJ²
okoličánski -a -o prid. (ȃ)
okoliški: okoličanska vas / je iz ugledne okoličanske rodbine
SSKJ²
okolíčiti -im dov. (í ȋ)
postaviti, zasaditi kole, količke
a) okoli česa: okoličiti drevesca za zavarovanje pred zajci
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: trte okopati in okoličiti
    okolíčen -a -o:
    okoličen vinograd
SSKJ²
okolína -e ž (í)
zastar. okolica: rad se je sprehajal po okolini / boril se je proti svoji okolini
SSKJ²
okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í)
1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš
b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš
c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš
2. okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta
3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
● 
star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju
SSKJ²
okolíšanje -a s (ī)
glagolnik od okolišati: vse to okolišanje se mu je upiralo / povej mi brez okolišanja
● 
knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišanja hitro, takoj
SSKJ²
okolíšati -am nedov. (ī)
ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: kaj bi okolišali in slepomišili
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okóliščina -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo; okoliščine so se popolnoma spremenile; hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam; nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka
// razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah
2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil
♦ 
pravn. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni
SSKJ²
okólišen tudi okolíšen -šna -o prid. (ọ̑; ȋ)
1. nanašajoč se na okoliš ali okolico: okolišne vasi / okolišni prebivalci
// ki je okoli, v bližini česa: voda je zalila okolišne rove
2. knjiž. ki gre okoli, okrog: šli so po okolišni poti
SSKJ²
okolíšenje -a s (ī)
glagolnik od okolišiti: sprenevedanje in okolišenje / govoril je neposredno, brez okolišenja
● 
knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišenja hitro, takoj
SSKJ²
okolíšiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše
// knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili
SSKJ²
okóliški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na okolico: hodil je po okoliških hribih; okoliške vasi / okoliški kmetje; okoliško prebivalstvo
SSKJ²
okólišnji -a -e prid. (ọ̑)
knjiž. okoliški: zelenjavo so kupovali pri okolišnjih kmetih / delavci iz okolišnje tovarne bližnje
SSKJ²
okolíti -ím in okólim dov. (ī í, ọ́)
postaviti, zasaditi kole za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: okoliti trto
SSKJ²
okólje -a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑)
1. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje; kmečko okolje; vživeti se v novo okolje; psihološko okolje
// prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar: postaviti dejanje v določeno okolje; v takem okolju pride glasba še bolj do veljave; boj proti onesnaženju okolja; skrb za ureditev, varstvo človekovega okolja / delovno okolje; industrijsko, poslovno okolje; predmeti so postavljeni v naravno okolje; podporno, razvojno okolje; življenjsko okolje
// knjiž., ekspr. razpoloženje, ozračje: glasba ustvarja nekakšno čustveno okolje
2. rač. celoten sistem, znotraj katerega deluje računalnik, računalniški program: razvojna okolja za programe; računalniki z različnimi okolji operacijskimi sistemi / delovno okolje operacijskega sistema; računalniško okolje
♦ 
jezikosl. glasovi se prilikujejo svojemu glasovnemu okolju
SSKJ²
okoljevárstven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na varstvo okolja: izboljšati okoljevarstvene standarde; okoljevarstvena organizacija; pridobiti, izdati okoljevarstveno dovoljenje
SSKJ²
okoljevárstvenica -e ž (ȃ)
ženska, ki si poklicno ali ljubiteljsko prizadeva za varstvo okolja: ekologinja in okoljevarstvenica
SSKJ²
okoljevárstvenik -a m (ȃ)
kdor si poklicno ali ljubiteljsko prizadeva za varstvo okolja: okoljevarstveniki opozarjajo na izsekavanje gozdov; zaprisežen okoljevarstvenik; protest okoljevarstvenikov
SSKJ²
okoljevárstvo -a s (ȃ)
prizadevanje, da se ohrani naravno okolje: področje okoljevarstva; spodbujati ozaveščanje ljudi o okoljevarstvu; okoljevarstvo in ekologija
SSKJ²
okóljski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na okolje: okoljsko varstvo / okoljski program; okoljska dajatev / okoljsko ministrstvo ministrstvo za okolje in prostor / okoljska politika urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja; okoljska vzgoja vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim
SSKJ²
okólnost -i ž (ọ̑)
okoliščina: okolnosti ne dovoljujejo napada / to je bila za nas razveseljiva, srečna okolnost / opozoril je na okolnost, da sta se ravno pred letom prvič srečala / živeli so v slabih okolnostih razmerah
SSKJ²
ókom prisl. (ọ̑)
zastar., v zvezi priti v okom odvrniti, onemogočiti, preprečiti: priti v okom nevarnosti, pomanjkanju / brez znanja takemu človeku ne prideš v okom nisi kos, ne prideš do živega
SSKJ²
okomandírati -am dov. (ȋ)
nižje pog. opraviti, urediti: vsako stvar je hitro okomandiral
SSKJ²
okomatáti -ám dov. (á ȃ)
1. dati komat na žival: okomatati konja
// ekspr. naložiti: okomatati komu vrečo na ramo; okomatati si srnjaka okrog vratu
2. ekspr. oviti, poviti: okomatati otroku glavo; okomatati se v šal
    okomatáti se ekspr.
    obleči se: okomataj se in pojdi; hitro, za silo se okomatati
    okomatán -a -o:
    okomatani konji; toplo okomatane branjevke
SSKJ²
okončáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. končati: okončati delo / okončati knjigo
SSKJ²
okončína -e ž (í)
nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: poškodovati si okončine; sprednje, zadnje okončine / spodnja okončina noga; zgornja okončina roka; okončine pri človeku udi
SSKJ²
okoníčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. natakniti konico: z železom okoničiti palico
// ošiliti, priostriti: okoničiti kol
    okoníčen -a -o:
    okoničeni količki; okoničen z bakrom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru
 
publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju
2. glagolnik od okopati: okop krompirja
SSKJ²
okopálnik -a m (ȃ)
agr. priprava z rezili za okopavanje: delati z okopalnikom / traktorski okopalnik
SSKJ²
okópati1 tudi okopáti -am in -ljem dov. (ọ́ á ọ́)
v vodi odstraniti umazanijo s telesa: okopati bolnika, otroka; okopati se v topli vodi; mesto je bilo, kakor bi se okopalo v svetlem soncu / ekspr. rože so se okopale v jutranji rosi; pren., ekspr. okopati vsako misel v studencu modrosti
    okópan -a -o:
    bil je okopan in svež; v soncu okopane hiše
SSKJ²
okopáti2 okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ)
zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd
 
mont. okopati čelo s kopanjem očistiti
    okopán -a -o:
    okopana njiva; repa je že okopana
SSKJ²
okopávanje -a s (ȃ)
glagolnik od okopavati: okopavanje koruze
SSKJ²
okopávati -am nedov. (ȃ)
rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel: okopavati krompir, repo; okopavati z motiko, okopalnikom
SSKJ²
okopavína -e ž (í)
nav. mn., agr. rastlina, ki jo je treba okopavati: saditi, sejati okopavine; korenje, krompir in druge okopavine
SSKJ²
okopéti -ím dov. (ẹ́ í)
nar. postati nekoliko plesniv; oprhniti: žito je okopelo / v vročini kruh okopi zadahne
    okopèl in okopél -éla -o:
    okopela moka
SSKJ²
okopnéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. 3. os. postati kopen: prisojna pobočja so okopnela
    okopnèl in okopnél -éla -o:
    okopnele skale
SSKJ²
okorájžiti -im dov. (á ȃ)
pog. opogumiti, ohrabriti: boji se, treba ga bo okorajžiti; nazadnje se je le okorajžila in vprašala / ko se je malo okorajžil, je začel govoriti o ljubezni / dolgo se ni oženil, nazadnje se je pa le okorajžil / kot spodbuda, poziv kar okorajži se pa začni
● 
pog. člani dramskega krožka so se letos okorajžili in petkrat igrali so postali zelo delavni, prizadevni
SSKJ²
okorélost -i ž (ẹ́knjiž.
1. otrplost, odrevenelost: okorelost od mraza
 
med. okorelost zmanjšana in počasnejša gibljivost zaradi organskih sprememb; mrliška okorelost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic
2. nesposobnost za sprejemanje novosti: poznali so njegovo okorelost; okorelost v glasbi
SSKJ²
okóren -rna -o prid., okórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in okorne
// neroden2, nepripraven: okoren plesalec; novi delavec je še okoren / z okorno roko je prijel za pero
2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza
a) dobro namenu: okorni čevlji; okoren voz; okorno pero
b) estetskemu videzu: velik, okoren človek / okorna hoja / podpisati se z okornimi črkami
// slovnično, stilno neizoblikovan: okoren, včasih nerazumljiv jezik; okorni verzi / okorno izražanje
3. ki se s težavo giblje, premika: star človek je okoren / okorni prsti; okorne noge
    okórno prisl.:
    okorno hoditi; okorno se obnašati; okorno se prikloniti
SSKJ²
okoreníniti se -im se dov. (í ȋ)
agr. narediti, pognati korenine: potaknjenci se v zaprti gredi radi okoreninijo
    okorenínjen -a -o:
    vsajena in okoreninjena mladika
SSKJ²
okoréti -ím dov. (ẹ́ íknjiž.
1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli
 
med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv
2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi okori
    okorèl in okorél -éla -o:
    okorel organizacijski aparat; okoreli sklepi
     
    publ. okorel zločinec nepoboljšljiv
SSKJ²
okorévati -am nedov. (ẹ́knjiž.
1. otrdevati, dreveneti: počasi je okoreval od mraza
2. postajati nesposoben za sprejemanje novosti: zaostajati in okorevati v stroki
SSKJ²
okorístiti se -im se dov., okoríščen (í ȋ)
pridobiti si zlasti gmotne ugodnosti: zaradi svoje moči se je lahko okoristil; iskal je priložnost, da bi se okoristil / okoristiti se z gradnjo železnice, lovom / publ.: okoristiti se z izkušnjami drugih uporabiti jih; okoristiti se s slabostmi ljudi izrabiti jih, izkoristiti jih
SSKJ²
okoríščanje -a s (í)
glagolnik od okoriščati se: zlorabljati položaj za okoriščanje; okoriščanje mesarjev pri nakupu živine
SSKJ²
okoríščati se -am se nedov. (í)
pridobivati si zlasti gmotne ugodnosti: bal se je, da se bodo tuji ljudje okoriščali z njegovim delom; okoriščal se je z njuno dobroto / okoriščati se s tujim denarjem; okoriščati se s stisko drugih / publ.: okoriščati se s tujimi izkušnjami uporabljati jih; okoriščati se s pridobitvami revolucije
SSKJ²
okórnež -a m (ọ̑)
ekspr. okoren človek: nerada pleše s takim okornežem
SSKJ²
okórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost okornega: znebiti se okornosti; okornost doraščajočih otrok / okornost pri delu nerodnost, nepripravnost / okornost v izražanju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okosmatéti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. postati kosmat: goli mladiči kmalu okosmatijo
SSKJ²
okosmatíti -ím dov., okosmátil (ī í)
narediti kaj kosmato: okosmatiti tkanino / ekspr. ivje je okosmatilo veje
    okosmatèn -êna -o:
    okosmateno blago
SSKJ²
okósten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od okostje: okostni deli
SSKJ²
okostenélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost okostenelega: okostenelost hrustanca / ekspr.: uradniška okostenelost; formalizem in okostenelost / ekspr. kritizirati okostenelost nekaterih vzgojnih ustanov / publ. kritika nekaterih najznačilnejših okostenelosti v naši literarni zgodovini
 
med. bolezenska otrdelost zaradi zakostenitve ali poapnenja
SSKJ²
okostenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v kost: hrustanec okosteni
// med. bolezensko otrdeti zaradi zakostenitve ali poapnenja: mišica okosteni
2. ekspr. postati nesposoben za sprejemanje novosti: bil je eden redkih filologov, ki ni okostenel; okostenel je v svoji stroki / navade lahko okostenijo / publ. tradicionalna logika je okostenela v shemo je postala shema
    okostenèl in okostenél -éla -o
    deležnik od okosteneti: okostenel hrustanec; okosteneli predpisi; to je okostenel človek; okostenela vojna taktika zastarela
    // ekspr. zelo suh: okosteneli otroci; okostenele roke
SSKJ²
okostenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okosteneti: okostenitev hrustanca / okostenitev mišice / okostenitev stranke
SSKJ²
okóstje -a s (ọ̑)
ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti: z gibanjem krepiti okostje; človeško okostje; okostje roke; poškodbe okostja; mišičevje in okostje / ekspr. okostje hiše ogrodje
SSKJ²
okóstnik -a m (ọ̑)
zastar. okostnjak: razstavljeni okostniki / sestradani okostniki
SSKJ²
okostnják -a m (á)
1. okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju: ogledovati si razstavljene okostnjake; suh kakor okostnjak / človeški okostnjak
 
ekspr. bolnik je bil živ okostnjak zelo shujšan
2. ekspr. zelo suh človek: ob prihodu v taborišče je srečeval same okostnjake
SSKJ²
okostnjáški -a -o prid. (á)
ekspr. tak kot pri okostnjaku: okostnjaški obraz; okostnjaška roka / okostnjaška koza zelo suha
SSKJ²
okošátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž. postati košat, bujno razraščen: na redko nasajena drevesa se preveč okošatijo / ekspr. okošatiti se v bokih zrediti se
SSKJ²
okòv -ôva m (ȍ ō)
1. mn., nekdaj priprava iz obročev za vklepanje: imeti okove na nogah / ležal je v okovih na kamnitih tleh / železni okovi
// ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost, osebno svobodo: ko so okovi odpadli, smo spet zaživeli / stoletja smo bili vklenjeni v okove / rešiti se starih idealističnih okovov; zakonski okovi / z oslabljenim pomenom: okovi suženjstva; boj za osvoboditev iz okovov represije
 
ekspr. streti, zlomiti okove osvoboditi se
2. kovinski deli, ki varujejo ali so za okras; okovje: okov iz medi; kovček z novim okovom
♦ 
elektr. priprava, v katero se pritrdi vznožek žarnice; bajonetni okov
SSKJ²
okovánec -nca m (áknjiž.
1. nav. mn. okovanka: bil je obut v okovance
2. kdor je vkovan, vklenjen: na dvorišču so spali okovanci
SSKJ²
okovánje -a s (ȃ)
glagolnik od okovati: pripeljali so sani za okovanje
// zastar. okovje: pipi dati novo srebrno okovanje
SSKJ²
okovánka -e ž (á)
nav. mn. močen okovan čevelj, zlasti za hojo po hribih: obuti okovanke; prišel je v okovankah
● 
knjiž. ukradli so mu okovanko puško
SSKJ²
okováti okújem dov., okovál (á ú)
1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje
2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje
    okován -a -o:
    z žeblji okovani čevlji; z ledom okovani grebeni; okovana skrinja; okovana vrata
SSKJ²
okôvje -a s (ȏ)
1. kovinski deli, ki
a) varujejo ali so za okras: kovček ima novo okovje; štedilnik z zarjavelim okovjem; čevlji z okovjem na robovih
b) omogočajo določeno funkcijo: okovje oken; okovje za vrata / okovje kopalnice / pohištveno, stavbno okovje
 
šport. smučarsko okovje na smuči pritrjeni kovinski deli stremen
2. več okovov, okovi: jetnik z okovjem na nogah / ekspr. dati narod v okovje
SSKJ²
ókra -e ž (ọ́)
1. min. skupek prstenih železovih mineralov: molibdenova okra
2. rumeno rjava barva; oker: premazati tla z okro
SSKJ²
okrádenec -nca m (ȃ)
kdor je okraden: okradenca sta tatvino prijavila
SSKJ²
okràj -ája m (ȁ á)
1. do 1965 družbenopolitična skupnost, večja od občine: predsednik okraja; gospodarski razvoj okraja / občine v okraju na ozemlju okraja
// pog. organi take skupnosti: okraj je v sosednji stavbi; biti v službi na okraju / ekspr. ves okraj hodi sem na malico vsi delavci organov take skupnosti / manifestanti so se zbrali pred okrajem poslopjem, kjer imajo ti organi sedež
2. v nekaterih državah večja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine, te pa na okraje / politični okraj / mestni okraj osnovna upravna enota v nekaterih velikih mestih; dunajski mestni okraji
// s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodni, šolski okraj
b) kak dogodek, opravilo: naborni, volilni okraj
3. del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt2delavski, poslovni okraj
4. zastar. območje: s tega okraja odteka voda v jezero; za vinogradništvo primeren okraj
5. nav. mn., star. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okraji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okrájati -am nedov. (áknjiž.
1. večkrat okrasti: okrajati pijance
2. ekspr. goljufati, varati: pri kartanju je okrajal tovariše
SSKJ²
okrájec -jca m (ȃ)
nav. mn. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajci
♦ 
usnj. okrajci odrezani trebušni del kože s prednje in zadnje noge ali usnje iz take kože
SSKJ²
okrájek -jka m (ȃ)
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● 
star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ 
alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
SSKJ²
okrájen -jna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na okraj
a) okrajni organi / okrajna konferenca / okrajni ljudski odbor prva leta po 1945 organ državne oblasti v okraju; okrajni narodnoosvobodilni odbor med narodnoosvobodilnim bojem narodnoosvobodilni odbor v okraju / okrajne meje
b) v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji: okrajni glavar, načelnik; okrajni zdravnik uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okraju
c) okrajni šolski svet
2. zastar. obkrajen: okrajne veje / imeti oblast v mestu in okrajnih vaseh okoliških
SSKJ²
okrájina tudi okrajína -e ž (ā; ízastar.
1. obrobje, rob1ta umetnostni spomenik je že na okrajini Primorske
2. pokrajina, območje: jezikovne razlike med slovenskimi okrajinami
SSKJ²
okrájšati -am dov. (ȃ)
skrajšati: okrajšati besedilo / okrajšati trpljenje komu / okrajšati besedo ne zapisati je z vsemi črkami
♦ 
mat. okrajšati ulomek opraviti deljenje števca in imenovalca z istim številom
    okrájšan -a -o
    1. deležnik od okrajšati: okrajšano besedilo
     
    zal. okrajšana izdaja izdaja, pri kateri ni podano celotno besedilo kakega dela; skrajšana izdaja
    2. mat. ki upošteva le zaokrožene vrednosti: okrajšano računanje / okrajšano deljenje hitrejše deljenje, pri katerem se deli samo s približno vrednostjo delitelja; okrajšano seštevanje; okrajšano število število, pri katerem so izpuščene zadnje decimalke
SSKJ²
okrajšáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od okrajšati: okrajšava predolgih opisov v povesti / zapletena okrajšava besede
2. okrajšana beseda ali besedna zveza: uporabljati okrajšave; seznam okrajšav in kratic / stenografske okrajšave
SSKJ²
okrajševáti -újem nedov. (á ȗ)
krajšati, skrajševati: okrajševati in razširjati besedilo
SSKJ²
okrák -a m (ȃ)
knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva okrak
SSKJ²
okrancljáti -ám dov. (á ȃ)
nižje pog. okrasiti: okrancljati avto s cvetjem, pisanimi trakovi
    okranclján -a -o:
    lepo okrancljana dvorana
SSKJ²
okràs -ása m (ȁ á)
1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit
// celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament
2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras
SSKJ²
okrásek -ska m (ȃ)
predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske; keramični okraski; okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov
// likovni element, namenjen olepšavi: vrezovati, vžgati okraske v glinasto posodo; knjižni okraski; stilizirani okraski; trobenta z vgraviranimi okraski
♦ 
glasb. glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom
SSKJ²
okrásen -sna -o prid. (ā)
1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / okrasna umetnost dekorativna umetnost
2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje
♦ 
agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika
SSKJ²
okrasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okrasiti: okrasitev dvorane; okrasitev mesta z zastavami
SSKJ²
okrasíti -ím dov., okrásil (ī í)
narediti kaj (bolj) lepo, krasno: okrasiti dvorano za prireditev; okrasiti hiše z zastavami in zelenjem; rokave je okrasila s srebrno vezenino / okrasiti obleko dodati okraske / ekspr. narava je s pomladanskimi barvami okrasila drevje olepšala
● 
ekspr. okrasiti svoje ime z doktoratom postati doktor znanosti; ekspr. okrasiti mesto s parkom narediti v mestu park
    okrašèn -êna -o:
    bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov; slavnostno okrašeno mesto
SSKJ²
okrásje -a s (ȃ)
okrasni predmeti: obesiti okrasje; izkopana posoda ni okrasje / nositi okrasje iz dragih kamnov nakit
// celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: kovano železno okrasje portalov; okrasje na baročnih oltarjih
 
ekspr. le ruta je okrasje njene glave okras
 
lit. pesniško okrasje
SSKJ²
okrásnica -e ž (ȃ)
rastlina, ki se goji za okras: hortikulturna razstava je bila v znamenju okrasnic in vinske trte; zelišča in okrasnice
SSKJ²
ókrast -a -o prid. (ọ́)
rumeno rjav: okrasti toni blaga; okraste hiše / v izložbi prevladujejo okraste in sive barve
SSKJ²
okrásti okrádem dov., stil. okràl okrála (á ȃ)
s krajo narediti, da kdo česa nima več: okradel je svojega gospodarja; okradli so jo na vlaku / okrasti zlatarno
// ekspr. ogoljufati, prevarati: okradel ga je za najemnino / takratno generacijo so okradli za mnoge sanje
    okráden -a -o:
    okradeni reveži; bil je ubit in okraden
SSKJ²
okrašênost -i ž (é)
značilnost okrašenega: praznična okrašenost mesta / okrašenost posode
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okraševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na okraševanje: voditi okraševalno delo pred praznikom / knjiž. okraševalna umetnost dekorativna umetnost
SSKJ²
okraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od okraševati: okraševanje prostorov s cvetjem / okraševanje črk
SSKJ²
okraševáti -újem nedov. (á ȗ)
(večkrat) krasiti: okraševati sobo z rožami / okraševati posodo
SSKJ²
okŕcati -am dov. ()
1. večkrat lahno udariti s prsti: okrcal ga je po prstih / okrcati s palico natepsti
2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: najprej je vsakemu dal priložnost povedati mnenje, potem ga je pa okrcal; v članku ga je pošteno okrcal
// ošteti, ozmerjati: okrcal ga je zaradi malomarnosti; okrcal je vse po vrsti
SSKJ²
okrégati -am dov. (ẹ̑)
pog. opomniti, ošteti: okregati otroke; okregal ga je, ker se je zlagal; pošteno so ga okregali
    okrégan -a -o:
    držal se je pobito kot okregan otrok
SSKJ²
okremenéti -ím dov. (ẹ́ í)
med. prepojiti se s kremenom ali kalcedonom: pljuča pri silikozi okremenijo
SSKJ²
okrempljáti -ám dov. (á ȃ)
nar. opraskati (s kremplji): mačka ga je okrempljala
SSKJ²
okreníti okrénem dov. (ī ẹ́)
knjiž. obrniti: okreniti ladjo / okreniti glavo na desno; ko ga je zaslišal, se je okrenil; okreniti se od vrat; okreniti se k občinstvu, proti občinstvu / stvar se je okrenila na bolje
 
knjiž. okreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem
SSKJ²
okrepčáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je okrepčala in pogrela; okrepčati se s čajem, s klobaso / spravil ga je k zavesti in ga okrepčal nahranil
 
zastar. okrepčati telo okrepiti
    okrepčáti se 
    najesti in napiti se: okrepčati se po dolgi poti; okrepčati se v gostilni
    okrepčán -a -o:
    okrepčana in spočita sta se odpravila dalje
SSKJ²
okrepčáva -e ž (ȃzastar.
1. okrepitev: telesna okrepčava
2. okrepčilo: iti po okrepčavo
SSKJ²
okrepčeválen -lna -o prid. (ȃ)
krepčilen, krepilen: okrepčevalna pijača
SSKJ²
okrepčevalíšče -a s (í)
prostor, kjer se na hitro streže s pijačo in prigrizki: urediti ob tekmovalni progi okrepčevališče
SSKJ²
okrepčeválnica -e ž (ȃ)
soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se na hitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi: iti na malico v okrepčevalnico; okrepčevalnica na avtobusni postaji; gledališče z okrepčevalnico in kadilnico / urediti ob tekmovalni progi okrepčevalnico za tekmovalce okrepčevališče
SSKJ²
okrepčeváti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. (večkrat) okrepčati: studenčnica je okrepčevala žejne popotnike / spanje človeka okrepčuje; okrepčevati se s toplo juho krepčati se
    okrepčeváti se 
    (večkrat) jesti in piti: izletniki so se okrepčevali pod košatimi lipami
    okrepčujóč -a -e:
    okrepčujoča pijača; okrepčujoče spanje
SSKJ²
okrepčílen -lna -o prid. (ȋ)
ki da moč, krepkost: okrepčilna pijača
SSKJ²
okrepčílo -a s (í)
kar daje moč, krepkost: biti potreben okrepčila; dajati komu okrepčilo / gostilne so nudile popotnikom počitek in okrepčilo; ekspr. nositi košare z okrepčili z jedmi, prigrizki, pijačo
SSKJ²
okrepenélost -i ž (ẹ́)
knjiž. trdost, otrplost: okrepenelost rok / duševna okrepenelost
SSKJ²
okrepenéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. otrdeti (od mraza): roke so mu okrepenele / zemlja je od ognja okrepenela; pren. obe politični stranki sta polagoma okrepeneli
 
knjiž. listi so porjaveli in okrepeneli se posušili in zgrbančili
    okrepenèl in okrepenél -éla -o:
    okrepenelo telo; bil je kakor okrepenel od strahu
SSKJ²
okrepílo -a s (í)
star. okrepčilo, krepčilo: trudni so bili in potrebni okrepila / gojiti hojo za telesno okrepilo okrepitev / najti okrepilo za trditev podkrepitev
SSKJ²
okrepítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od okrepiti: pomen telovadbe za okrepitev telesa / okrepitev stene z oporniki / okrepitev organizacije / okrepitev postojanke s strojnicami / prizadevanje za okrepitev miru utrditev; okrepitev gospodarske dejavnosti povečanje
2. nav. mn. dodatna vojaška enota, dana v pomoč: uničiti cesto, po kateri so prihajale okrepitve; poslati okrepitve; čakati na okrepitev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okrepíti -ím dov., okrépil (ī í)
1. narediti kaj (bolj) krepko, močno: z drsanjem okrepiti noge; okrepiti se za potovanje; med počitnicami se je okrepil / okrepiti stebre s podporami / okrepiti postojanko s topovi / veter se je okrepil / okrepiti mir, oblast, zaupanje utrditi; okrepiti odpornost povečati
2. narediti kaj številčno močnejše: okrepiti straže; okrepiti zbor s starejšimi pevci / publ.: okrepiti sklade za šolstvo povečati; okrepiti varnostne ukrepe pomnožiti
♦ 
jezikosl. polglasnik se lahko okrepi v a
    okrepljèn -êna -o:
    okrepljeni stebri; posadka, okrepljena z novo enoto
     
    jezikosl. prislov menda je včasih okrepljen s prislovom ja
SSKJ²
okrépljati -am nedov. (ẹ́)
zastar. utrjevati, krepiti: okrepljati telo / okrepljati zdravje
SSKJ²
okrepljeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. utrjevati, krepiti: okrepljevati telo / okrepljevati stolpe / okrepljevati odpornost večati
SSKJ²
okresáti okréšem dov., okrêši okrešíte; okrêsal (á ẹ́)
nekoliko obtolči, oklesati: okresati počrnele stene; pren., ekspr. urednik mu je okresal članek
● 
ekspr. okresal ga je natepel, pretepel
    okresáti se 
    s tolčenjem noge ob svojo drugo nogo se poškodovati: okresati se pri hitri hoji; okresati si noge v členkih / okresati si škornje
    okresán -a -o:
    okresani čevlji
SSKJ²
okréšelj -šlja m (ẹ́)
knjiž. polkrožna globel v gorah, v kateri se zbira ali se je zbiral led: pot na vrh je vodila čez okrešelj / Okrešelj v Logarski dolini
SSKJ²
okrèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. obrat1narediti hiter okret; okret glave / okret na desno / okret k realizmu preusmeritev / zastar. ustaviti se na okretu stopnišča ovinku, zavoju
SSKJ²
okretáč -a m (á)
anat. drugo vratno vretence: okretač in atlas
SSKJ²
okréten -tna -o prid., okrétnejši (ẹ́ ẹ̄)
gibčen, prožen: okreten plesalec; okretna žival / okreten pri delu
 
ekspr. okreten organizator spreten, iznajdljiv
SSKJ²
okrétnica -e ž (ẹ̑)
žel. naprava za obračanje železniških vozil: zapeljati lokomotivo na okretnico; okretnice in prenosnice
SSKJ²
okrétnost -i ž (ẹ́)
gibčnost, prožnost: okretnost drsalcev; vaje za razvijanje okretnosti / okretnost pri delu / okretnost duha
 
ekspr. imeti pri opravljanju poslov precej okretnosti spretnosti, iznajdljivosti
SSKJ²
okrevalíšče -a s (í)
zdravstvena ustanova za izboljšanje zdravja slabotnih, bolehnih ljudi in ljudi po prestani hujši bolezni: na zdravnikov predlog je odšel v okrevališče; mladinsko okrevališče
SSKJ²
okrévanec -nca m (ẹ́)
ozdraveli bolnik: zapustiti bolnišnico kot okrevanec / okrevanci po mrzlici rekonvalescenti, prebolevniki
SSKJ²
okrévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od okrevati: počasno okrevanje / poslati koga na okrevanje
SSKJ²
okrévati -am nedov. (ẹ́)
izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni: počasi okreva
// dov., knjiž. ozdraveti, pozdraviti se: bal se je, da ne bo nikoli več okreval; popolnoma okrevati; toliko je okreval, da hodi
    okrevajóč -a -e:
    skrbeti za okrevajočega otroka; sam.: dom za okrevajoče
SSKJ²
okŕhati -am dov. (ŕ r̄)
narediti, povzročiti, da rezilo (nekoliko) izgubi ostrino: okrhati nož; kosa se je okrhala; pren., ekspr. znal je okrhati idejno ostrino
// ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen mu je okrhala zdravje; navdušenje se je okrhalo
    okŕhan -a -o
    1. deležnik od okrhati: okrhan nož
    2. knjiž. okrušen: okrhana opeka / okrhana vaza oškrbljena
SSKJ²
okrilátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž., zastar. dobiti krila: žuželke se okrilatijo
SSKJ²
okríliti -im dov. (í ȋ)
knjiž. poživiti, spodbuditi: te besede so mu okrilile korak / ljubezen mu je okrilila srce
    okríliti se 
    dobiti krila: žuželka se okrili
    okríljen -a -o:
    risba predstavlja otroka na hrbtu okriljenega konja; hitel je okriljen z upanjem
SSKJ²
okrílje -a s, rod. mn. okrílij in okrílj (ȋs predlogom
1. knjiž. varstvo, zaščita: iti iz mesta pod okriljem vojaške enote; biti pod okriljem zidov / zateči se pod okrilje močnejšega
// pokroviteljstvo: vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje; sklicati posvetovanje pod okriljem Unesca
2. publ. področje, območje: suniti koga iz pred puškami varnega okrilja / prestopiti iz družinskega okrilja v družbo odraslih / z oslabljenim pomenom: vračati se v okrilje samote v samoto; gorski reševalci delajo v okrilju Planinske zveze pri Planinski zvezi; čez progo so šli v okrilju teme v temi
● 
publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za; publ. medicina je vzela v svoje okrilje tudi vesoljsko medicino se ukvarja tudi z vesoljsko medicino; knjiž. otrok v materinem okrilju naročju
SSKJ²
okrínkati -am dov. (ȋ)
knjiž. nadeti krinko: okrinkal ga je in poslal na pustni ples; okrinkal se je, da ga ne bi spoznali; pren. vsakokrat so se drugače okrinkali, da bi si pridobili oblast
SSKJ²
okrivíti -ím dov., okrívil (ī í)
knjiž. obdolžiti, obtožiti: bal se je, da ga bodo česa okrivili; okrivili so ga tatvine; po nedolžnem okriviti koga / okriviti nasprotnika, da je kršil sporazum
    okrívljen -a -o:
    biti okrivljen umora
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okrížje -a s (ȋ)
knjiž. križi (v oknih): otroci so molili glave skozi okrižje oken / z železnim okrižjem preprežena okna
SSKJ²
okŕnek -nka m (ȓ)
1. knjiž. zakrneli organ: skoraj vse višje razvite živali imajo okrnke; okrnki kril
2. štrcelj: poviti krvaveči okrnek / ekspr. ogledovati okrnke jamborov po nevihti
SSKJ²
okrnélost -i ž (ẹ́)
stanje okrnelega: okrnelost zrkla pri človeški ribici / ekspr. duhovna okrnelost
SSKJ²
okrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zaostati v rasti, razvoju: drevo v takem okolju okrni; sadeži so zaradi suše okrneli / ekspr.: pisatelj je nekaj časa spremljal mladi rod, dokler ni okrnel; čustveno, duhovno okrneti
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo; zakrneti: zaradi življenja v jami so hroščku oči okrnele; zadnji par kril je žuželki sčasoma okrnel
    okrnèl in okrnél -éla -o:
    okrneli popki
SSKJ²
okrnína -e ž (í)
knjiž. kar je okrnjeno: gledališče brez vpliva občinstva je okrnina / pri kačah je ohranjena okrnina zadnjih nog zakrneli organ
SSKJ²
okrnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okrneti ali okrniti: okrnitev organa / okrnitev univerze / okrnitev oblasti
SSKJ²
okŕniti1 -im dov. (ŕ r̄)
povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrniti drevo; okrniti živali rep, rogove / okrnili so mu prste; pren. duševno okrniti človeka
// povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrniti gimnazijo, pevski zbor / cenzura je članek zelo okrnila
// knjiž. zmanjšati, omejiti: okrniti zaloge / okrniti pravice, ugled / okrniti delovanje društva
    okŕnjen -a -o:
    okrnjen prst; okrnjene družine; okrnjena izdaja knjige; biti čustveno okrnjen
SSKJ²
okrníti2 in okŕniti -em dov. (ī ŕ)
povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: nekaterim živalim okrnejo rep
// povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: urednik okrne članek
    okŕnjen -a -o:
    okrnjen rep
SSKJ²
okŕnjenec -nca m ()
ekspr. kdor ima okrnjen kak organ, del telesa: skrbeti za okrnjence
// kdor zaostane v rasti, razvoju: zaradi pomanjkljive nege zrasti v okrnjenca
SSKJ²
okŕnjenost -i ž ()
stanje okrnjenega: okrnjenost uda / okrnjenost črtice
SSKJ²
okrnjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od okrnjevati: okrnjevanje rogov / okrnjevanje neodvisnosti zmanjševanje, omejevanje
SSKJ²
okrnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
povzročati, delati, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrnjevati organe
// povzročati, delati, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrnjevati šole / knjiž. okrnjevati neodvisnost zmanjševati, omejevati
SSKJ²
okróg1 tudi okròg -óga m (ọ̑; ȍ ọ́zastar.
1. okrožje: to mesto je središče okroga / vojaški okrog
2. območje: petelin je pregnal vsakega tekmeca iz svojega okroga / zanj ni lepšega dekleta v okrogu zemlje
● 
zastar. stati v okrogu v krogu
SSKJ²
okróg2 prisl. (ọ̑)
1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: miza in okrog postavljeni stoli; okrog se zavrteti; majolika se vrsti okrog kroži / okrog se obračati, ozirati / ekspr.: okrog in okrog je čudovit razgled; obrniti se okrog in okrog
// izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okrog hoditi / novice okrog pripovedovati / daleč okrog
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okrog postopati, se potikati, tavati
2. z izrazom količine izraža približnost: okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okrog sto kilogramov; star je okrog šestdeset let; do mesta je okrog uro hoje / dohodke so zvišali za okrog pet odstotkov
● 
pog. spet je leto okrog je minilo; nižje pog. od slabosti okrog pasti omedleti; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati
SSKJ²
okrog3 predl., z rodilnikom
1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okrog gornje hiše teče lesen hodnik; družba je zbrana okrog mize; četa počiva okrog ognjev; ozreti se okrog sebe / ekspr. okrog in okrog obzidja so sovražniki / sij okrog lune; ruta okrog vratu
// nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: vse misli se mu vrtijo okrog jedi in pijače; pogovor se suka okrog veselice / publ.: hrup okrog previsokih zaslužkov; prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; zapleti okrog gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okrog pokojnin o pokojninah
2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: zavijte okrog tega bloka na desno; sedeti okrog peči; burja brije okrog oglov / tesno ji je okrog srca; smehljaj okrog ust
3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okrog enajstih, enajste (ure); okrog novega leta; temperature okrog nič; elipt. fant okrog dvajsetih
● 
pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; ekspr. sliniti se okrog direktorja prilizovati se mu; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; nar. govoriti okrog ogla ne naravnost; pog. povpraševati okrog sosedov pri (vseh) sosedih; pog. raznašati mleko okrog strank k (stalnim) strankam; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; ekspr. letati okrog zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč
SSKJ²
okrógel -gla -o [okrogəu̯prid. (ọ́)
1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike
// ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic
// ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen
2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla
3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število
// pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset evrov je okroglih petnajst dolarjev nekako, približno
// ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote
4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto
● 
ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; šport. žarg. žoga je okrogla izida športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati
♦ 
adm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga
    okróglo prisl.:
    lani je kraj obiskalo okroglo deset tisoč turistov
    okrógli -a -o sam.:
    igrati, peti okrogle; rad pove kako okroglo; ekspr. pije, dokler ima kaj okroglega v žepu dokler ima kaj denarja; to je na okroglo tisoč evrov
SSKJ²
okróglast1 -a -o prid. (ọ́)
1. podoben krogu: okroglasti listi / mož z okroglastim obrazom / lik okroglaste oblike
// po obliki prereza precej podoben krogu: žival s podolgovatim, okroglastim telesom
2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: prijazna, okroglasta ženska
SSKJ²
okróglast2 -a -o prid. (ọ̑)
podoben krogli ali delu krogle: sadeži te rastline so okroglasti / neporasli, okroglasti griči
SSKJ²
okróglica -e ž (ọ̑)
1. okroglo, nerazcepljeno poleno: naložiti na ogenj nekaj okroglic; okroglice in cepanice
2. knjiž. posekano tanjše deblo brez vej: pod čoln so polagali okroglice, da so ga zvlekli do morja; okroglice in hlodi
3. zastar. okrogla senčnica, uta: rad poseda v okroglici
● 
zastar. pred hišo je opazil okroglico ljudi gručo; zastar. pevci so stopili v okroglico in zapeli v krog; zastar. sovražnik je izstrelil na nas veliko okroglic krogel, granat
♦ 
etn. okrogla kopica pokonci postavljenih snopov, ki jih pokriva vrhnji snop, postavljen s klasjem navzdol; metal. valjasta klada za stiskanje
SSKJ²
okrógličast -a -o prid. (ọ̑)
star. okroglast1vsi so se čudili okrogličasti podkvi / okrogličasta drevesna krošnja / mož je že v letih in precej okrogličast
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okroglína -e ž (í)
1. okrogel, zaobljen del česa: okroglina vesla se je prelomila / z neporasle okrogline je bil lep razgled na dolino / mehke okrogline obline
 
obrt. rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez
// kar je okroglo sploh: ostala je le lobanja, spremenjena v prazno okroglino
2. okroglost: mehkoba in okroglina njegovih lic sta izginili
3. zastar. okolica: rad se sprehaja po okroglini / v celi okroglini ni lepšega dekleta
SSKJ²
okroglínast -a -o prid. (í)
nar. okroglast2okroglinasti griči
SSKJ²
okroglíti -ím in okrógliti -im nedov., okróglil (ī í; ọ̄ ọ̑)
knjiž. delati (bolj) okroglo: okrogliti izdelke
    okroglíti sein okrógliti se
    postajati (bolj) okrogel: sprva podolgovati listi rastline se hitro okroglijo / ekspr. na starost se je začel okrogliti / ekspr. mesec dni po bolezni so se mu noge in roke spet okroglile kot nekdaj so bile spet okrogle
    ● 
    knjiž., ekspr. ob tem prizoru so se jim oči okroglile so strmeli, se čudili
SSKJ²
okroglo... prvi del zloženk
nanašajoč se na okrogel: okrogloglavec, okrogloličnost
SSKJ²
okrogloglàv in okroglogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav: okrogloglavi ljudje / okrogloglava lobanja
SSKJ²
okrogloglávec -vca m (ȃ)
antr. človek s kratko in okroglo glavo; kratkoglavec
SSKJ²
okrogloglávost -i ž (ā)
antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost
SSKJ²
okroglolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima okrogla lica: okrogloličen otrok / okrogloličen obraz
SSKJ²
okroglolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima okrogle liste: okroglolistna rastlina
 
bot. okroglolistni mošnjak; okroglolistna rosika
SSKJ²
okrogloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima okrogle oči: okroglooko dekle / okroglook obraz
SSKJ²
okróglost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost okroglega: okroglost predmeta / ekspr. lica so izgubila svojo okroglost / ekspr. okroglost se je stopnjevala v pijanost
SSKJ²
okrónati -am dov. (ọ̑)
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: okronali so ga za ogrskega kralja; okronati v katedrali; okronati se za cesarja / Gubca so okronali z razbeljeno krono položili so mu jo na glavo; ekspr. z rožami okronati glavo okrasiti
2. vznes. zelo uspešno končati kaj: okronati vzpon s prihodom na vrh gore
    okrónan -a -o:
    z bleščečim snegom okronan vrh Triglava; ženska figura z okronano glavo; prizadevanje je bilo okronano z uspehom
SSKJ²
okròv -ôva m (ȍ ó)
del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele: okrov motorja
// zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: okrov ključavnice; okrov radijskega sprejemnika; okrov ure
SSKJ²
okrôvje -a s (ȏ)
več med seboj povezanih okrovov: zaščitno okrovje
SSKJ²
okróžati -am nedov. (ọ́)
obkrožati: celo noč sta dva stražarja okrožala taborišče / mesec okroža zemljo kroži okoli nje / dolino okrožajo gozdovi / pripovedoval je o ljudeh, ki ga okrožajo
SSKJ²
okróžen1 -žna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na okrožje: okrožne meje / okrožni sekretar / okrožna konferenca / okrožni urad v stari Avstriji organ državne oblasti, ki ga vodi predstojnik političnega okrožja; okrožni zdravnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okrožju
 
pravn. okrožno sodišče prvostopenjsko sodišče za važnejše pravne zadeve in drugostopenjsko sodišče za navadne pravne zadeve
SSKJ²
okróžen2 -žna -o prid. (ọ́)
knjiž. krožen: okrožna cesta naj bi bila meja mestnega naselja
SSKJ²
okroževáti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. obkrožati: letalo okrožuje mesto
    okrožujóč -a -e:
    okrožujoči ga ljudje so se mu smejali
SSKJ²
okrožíti in okróžiti -im dov. (ī ọ́)
obkrožiti: kragulj je okrožil čredo / prijatelji so ga okrožili in mu nazdravili
SSKJ²
okróžje -a s (ọ̑)
1. v nekaterih državah večja upravna enota: to okrožje ima trinajst okrajev / politično, upravno okrožje
 
okrožje od 1945 do 1947 upravna enota, večja od okraja; okrožje med narodnoosvobodilnim bojem večja upravna enota narodnoosvobodilne oblasti
// organi, uradi take enote: dobiti navodila z okrožja
// s prilastkom določeno ozemlje kot večja organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodno, šolsko okrožje
b) kak dogodek, opravilo: naborno, volilno okrožje
2. knjiž., ekspr. območje: to je že okrožje drugega divjega petelina / prepovedano je streljati v okrožju petih kilometrov
3. zastar. okolica, soseščina: z vrha hriba je lep pogled na mesto in okrožje / požar je zajel tudi poslopja v okrožju
4. star. okolje, milje: vplivi okrožja na človekovo razpoloženje / živeti v ozkosrčnem okrožju
♦ 
voj. vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okróžnica -e ž (ọ̑)
dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari: izdati okrožnico; profesor je dijakom prebral okrožnico
 
rel. okrožnica papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; žel. brzojavna, teleprinterska okrožnica uradno brzojavno, teleprintersko obvestilo vlakovnim odpravnikom o vpeljavi vlaka, njegovi sestavi, voznem redu
SSKJ²
okŕšek -ška m (ȓ)
knjiž. odkrušek: okršek opeke
SSKJ²
okrtáčiti -im dov. (á ȃ)
1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko
2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost
    okrtáčen -a -o:
    okrtačeno krzno
SSKJ²
okrúšek -ška m (ȗ)
odkrušek: ledenik je vlekel s seboj skale in okruške; okruški ometa, opeke
SSKJ²
okrúšenost -i ž (ū)
stanje, lastnost okrušenega: zaradi okrušenosti je kipec manj vreden
SSKJ²
okrušíti in okrúšiti -im, in okrúšiti -im dov. (ī ú; ú ū)
1. s krušenjem nekoliko poškodovati: s stolom je okrušil steno; krogle so na več mestih okrušile zid / okrušiti rob skodelice oškrbiti; pren., knjiž. poznejši razvoj je marsikaj okrušil
2. odkrušiti: s palico je okrušil kos ometa; pod nogo se mu je okrušil kamen od skale / okrušil je košček čokolade odlomil
    okrúšen -a -o:
    okrušeni stebri; okrušen zob; okrušena posoda
SSKJ²
okrúten -tna -o prid., okrútnejši (ú ū)
ki v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja veliko nasilje, velik pritisk: okruten gospodar, morilec / okruten izraz, obraz / okrutni udarci; okrutno ravnanje / okrutna zver krvoločna
// ekspr. zelo hud: okrutna zima / prvo in najokrutnejše razočaranje v njegovem življenju
    okrútno prisl.:
    okrutno so ga umorili; okrutno so ga zasmehovali
SSKJ²
okrútnež -a m (ȗ)
ekspr. okruten človek: okrutnež je dal pomoriti dosti ljudi; povzpetnik in okrutnež
SSKJ²
okrútnica -e ž (ȗ)
ekspr. okrutna ženska: zgodba o okrutnici / kot psovka z njihovimi čustvi se igraš, okrutnica
SSKJ²
okrútnik -a m (ȗ)
knjiž. okruten človek: strahopetci in okrutniki
SSKJ²
okrútnost -i ž (ú)
lastnost okrutnega človeka: bal se je njegove okrutnosti; okrutnost do otrok / okrutnost ravnanja
SSKJ²
okrvavéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati krvav: odrgnina okrvavi
    okrvavèl in okrvavél -éla -o:
    okrvavele oči
SSKJ²
okrvavíti -ím dov., okrvávil (ī í)
narediti kaj krvavo: okrvaviti obleko, robec; okrvaviti si roke; obveza se je okrvavila je okrvavela
    okrvavljèn -êna -o:
    okrvavljen je ležal na tleh; okrvavljeno perilo
SSKJ²
oksalát -a m (ȃ)
kem. sol oksalne kisline: kalcijev oksalat
SSKJ²
oksálen -lna -o prid. (ȃ)
kem., v zvezi oksalna kislina organska kislina, ki je v zajčji deteljici, zelenjavi, sadju: obarjati kalcij z oksalno kislino; soli oksalne kisline
SSKJ²
óksast -a -o prid. (ọ́)
ekspr. po obliki podoben črki o: imeti oksaste noge
 
vet. oksasta stoja stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami
SSKJ²
óksford -a m (ọ̑)
tekst. bombažna tkanina iz debelih raznobarvnih niti, tkana v platneni vezavi: srajce iz oksforda
SSKJ²
óksi... prvi del zloženk (ọ̑)
biol., kem. nanašajoč se na kisik: oksibioza, oksihemoglobin
SSKJ²
oksíd -a m (ȋ)
kem. spojina elementa s kisikom: nastajanje oksida na površini kovine / aluminijev, bakrov, kovinski, železov oksid
SSKJ²
oksidácija -e ž (á)
kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju: oksidacija bakra, kovin; rjavenje zaradi oksidacije; oksidacija in redukcija
 
agr. oksidacija masti, vina; biol. oksidacija v celici postopno sproščanje kemične energije organskih molekul v celici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oksidacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oksidacijo: oksidacijski proces; oksidacijske spremembe / oksidacijska obstojnost
SSKJ²
oksidánt -a m (ā)
kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini: kisik je najpomembnejši oksidant v industriji
SSKJ²
oksidatíven -vna -o prid. (ȋ)
kem. ki sprejema elektrone: oksidativna atmosfera / oksidativne spremembe oksidacijske
 
teh. oksidativni plamen plamen, v katerem kovine in elementi njihovih zlitin delno oksidirajo
SSKJ²
oksidáza -e ž (ȃ)
biol., kem. encim, ki katalizira oksidacijo snovi z molekulskim kisikom: uničevati oksidaze
SSKJ²
oksíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oksid: očistiti oksidno plast; oksidne spojine
 
metal. oksidna kožica tanka oksidna plast na površini kovine; min. oksidna ruda ruda, v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik
SSKJ²
oksidíranje -a s (ȋ)
glagolnik od oksidirati: preprečevati oksidiranje; odpornost proti oksidiranju
 
elektr. anodno oksidiranje
SSKJ²
oksidírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira
2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo
    oksidírati se kem.
    oddajati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: nekatere organske snovi se oksidirajo
    oksidíran -a -o
    1. deležnik od oksidirati (se): oksidirana kovinska površina
    2. friz., v zvezi z lasje beljen, pobeljen: dekle z oksidiranimi lasmi
SSKJ²
oksidúl -a m (ȗ)
kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika; monoksid: lastnosti oksidulov / bakrov oksidul
SSKJ²
oksigén -a m (ẹ̑)
kem. kisik: spajanje z oksigenom
SSKJ²
óksihemoglobín -a m (ọ̑-ȋ)
biol. krvno barvilo, nasičeno s kisikom: svetlo rdeča barva oksihemoglobina
SSKJ²
oksimóron tudi oksímoron -a m (ọ̑; ȋ)
lit. besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov, bistroumni nesmisel: uporaba besedne igre in oksimorona v poeziji
SSKJ²
oksíton tudi oksítonon -a m, mn. oksítoni m in oksítona s (ȋ)
jezikosl. beseda z naglasom na zadnjem zlogu:
SSKJ²
oksiúr -a m (ȗ)
med. majhna, zelo tanka glista; podančica: sredstvo zoper oksiure
SSKJ²
oktaéder -dra m (ẹ́)
geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov, osmerec: izračunati prostornino oktaedra
SSKJ²
oktán -a m (ȃ)
teh. sestavina bencina, ki zmanjšuje, preprečuje klenkanje: količina oktana v bencinu / teh. žarg. bencin z osemdesetimi oktani ki ima oktansko število osemdeset
♦ 
kem. nasičeni aciklični ogljikovodik, katerega molekula vsebuje osem atomov ogljika
SSKJ²
oktánski -a -o prid. (ȃ)
teh., navadno v zvezi oktansko število število, ki izraža odpornost bencina proti klenkanju: bencin z nizkim oktanskim številom / teh. žarg.: 80-oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset; oktanska vrednost bencina oktansko število bencina
SSKJ²
oktánt -a m (ā)
geom. osmina kroga: narisati oktant
♦ 
astron. priprava za merjenje višine
SSKJ²
oktáv -a m (ȃ)
biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm, osmerka: knjige v kvartu in oktavu [8]
SSKJ²
oktáva -e ž (ȃ)
1. glasb. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje
 
ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje
// osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava
2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah
SSKJ²
oktáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oktav: knjiga oktavnega formata
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oktét -a m (ẹ̑)
1. glasb. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet
// skladba za tak ansambel: zbirka oktetov
2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona
SSKJ²
oktétovec -vca m (ẹ̑)
pog. član Slovenskega okteta: povabiti oktetovce; nastopi, uspehi oktetovcev
SSKJ²
október -bra m (ọ́)
deseti mesec v letu: opraviti dogovorjeno delo do prvega oktobra / zgodilo se je (meseca) oktobra lani / sončni oktober oktobrsko vreme; ekspr. zlati oktober prevladujoča rumena, zlata barva narave v oktobru / oktober in Oktober oktobrska revolucija
SSKJ²
októbrica -e ž (ọ́)
nar. notranjsko krizantema: beli cveti oktobric
SSKJ²
októbrski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oktober: topel oktobrski dan / oktobrska dela na vrtu
♦ 
zgod. oktobrska diploma; oktobrska revolucija socialistična revolucija z razpustom parlamenta in uvedbo diktature proletariata leta 1917 v Rusiji
SSKJ²
oktroírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program
    oktroíran -a -o:
    oktroiran program
     
    zgod. oktroirana ustava ustava, ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander
SSKJ²
okujína -e ž (í)
teh. s kovanjem odstranjena oksidna plast, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: ob nakovalu je bilo veliko okujine
SSKJ²
okulácija -e ž (á)
agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko: okulacija in kopulacija / okulacija na speče oko pri kateri odžene oko cepiča naslednjo pomlad; okulacija na živo oko pri kateri odžene oko cepiča še isto leto
SSKJ²
okulár -ja m (ā)
fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja
SSKJ²
okulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od okulirati: uspešnost okuliranja
SSKJ²
okulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko: okulirati sadno drevje
SSKJ²
okulíst -a m (ȋ)
zdravnik specialist za okulistiko: iti na pregled k okulistu
SSKJ²
okulístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na okuliste ali okulistiko: okulistični oddelek
SSKJ²
okulístika -e ž (í)
veda o očesu in očesnih boleznih: razvoj okulistike
SSKJ²
okulístka -e ž (ȋ)
zdravnica specialistka za okulistiko: hoditi na preglede k okulistki
SSKJ²
okúlten -tna -o prid. (ȗ)
1. knjiž. neviden2, skriven: okultni vzroki
 
med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev
// skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi
2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija parapsihologija
SSKJ²
okultíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z okultizmom: zanimanje okultistov za medije / bil je mistik in okultist
SSKJ²
okultístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na okultiste ali okultizem: okultistični sestanki / okultistične vede
SSKJ²
okultízem -zma m (ī)
nauk o spoznanju skrivnostnih, nedostopnih stvari: seznaniti se z okultizmom / očitati komu okultizem ukvarjanje s tem naukom
SSKJ²
okún -a m (ȗ)
zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okupácija -e ž (á)
1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji
2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije
● 
publ. okupacija z glasbo ukvarjanje
♦ 
pravn. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo
SSKJ²
okupacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na okupacijo, zasedben: okupacijska oblast / okupacijsko obdobje / okupacijska cona / okupacijske čete; okupacijska vojska / okupacijski denar denar, ki je v veljavi med okupacijo
♦ 
med. okupacijsko zdravljenje zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela
SSKJ²
okupátor -ja m (ȃ)
kdor, navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast; zavojevalec, osvajalec: upreti se okupatorju; pregnati okupatorja; fašistični okupator / okupatorji so ga ujeli okupacijski vojaki
SSKJ²
okupátorjev -a -o (ȃ)
pridevnik od okupator: obračunali so z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci; okupatorjevo nasilje
SSKJ²
okupátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na okupatorja: okupatorske metode / okupatorske čete okupacijske čete
SSKJ²
okupírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast; zasesti, osvojiti: nacistična Nemčija je okupirala sosednje države / publ. študentje so v znak protesta okupirali univerzo
2. nedov. in dov., publ. jemati razpoložljivi čas, zaposlovati: novo delo ga je sprva popolnoma okupiralo / okupira ga zlasti problem smisla človekovega bivanja zanima ga, razmišlja o njem
● 
ekspr. na zabavi ga je spretno okupirala si pridobila njegovo družbo
    okupíran -a -o:
    mlade mamice pogosto potožijo, da so preveč okupirane s svojim otrokom; osvobojeno ozemlje sredi okupirane Slovenije
SSKJ²
okús -a m (ȗ)
1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh
// značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini
// občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus
2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu
3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu
// sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa
● 
vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo
SSKJ²
okúsen1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū)
1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih
2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni
    okúsno prisl.:
    okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje
SSKJ²
okúsen2 -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na okus: okusni organ; okusni živec / okusni občutki; okusna značilnost pijače
SSKJ²
okúsiti -im dov., okúšen (ú ȗ)
1. zaznati z okusom: okusiti kislost vina, sladkost peciva
// ekspr. spoznati prijeten okus česa: ko je vino okusil, ga je še rajši pil / v tem času sem prvič okusil razne sladkarije jedel
2. ekspr. doživeti, občutiti: okusiti krivice, zatiranje; okusil je mnogo težav in bridkosti / okusiti fronto, vojno / okusiti udobje spoznati / komaj je okusila življenje malo spoznala / z oslabljenim pomenom okusiti poraz biti poražen, uspeh uspeti
 
ekspr. dostikrat je okusil palico bil tepen; ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel
SSKJ²
okúsnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost okusnega1: hvaliti okusnost jedi; okusnost in hranilnost krme / resnobna okusnost oblačil
SSKJ²
okušálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusa
 
anat. okušalne brbončice
SSKJ²
okušálo -a s (á)
okušalni organ: učinek kisline na okušalo
SSKJ²
okúšanje -a s (ú)
glagolnik od okušati: okušanje hrane / okušanje življenja
SSKJ²
okúšati -am nedov. (ú)
1. zaznavati z okusom: okušati grenkost in kislost; živali okušajo drugače kot ljudje / vsak zalogaj je imel dolgo v ustih, da bi ga lahko čim bolj okušal
2. ekspr. doživljati, čutiti: okušati bridkosti in težo življenja; okušati ugodnosti privilegiranega položaja / z oslabljenim pomenom okušati obup biti obupan
SSKJ²
okuševálec -lca [okuševau̯ca tudi okuševalcam (ȃ)
degustator, pokuševalec: okuševalec vina
SSKJ²
okuzmáti -ám tudi okúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ)
star. oskubsti, populiti: okuzmati lesenemu konju grivo
    okuzmán tudi okúzman -a -o:
    okuzmano pero za klobukom
SSKJ²
okúžba -e ž (ȗ)
1. vdor bolezenskih mikrobov v organizem: preprečiti okužbo; zavarovati živino pred okužbo; nevarnost, vir okužbe; čas od okužbe do izbruha bolezni / okužba s hrano; pren., ekspr. okužba s prevratnimi nazori
 
med. kapljična okužba ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; okužba z dotikom; tiha okužba okužba brez znakov in simptomov bolezni
// bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti okužbo
2. prenos povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: preprečiti okužbo zdravih sadik; okužba nasada
// prenos povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: okužba mleka, posode
3. vdor škodljive programske kode v računalnik: protivirusni program je preprečil okužbo računalnika; okužba s črvi, virusi
SSKJ²
okúženec -nca m (ȗ)
nav. ekspr. okužen človek: bolniške sobe so bile polne okužencev; izognil se ga je kot okuženca
SSKJ²
okúženje -a s (ȗ)
glagolnik od okužiti: bati se okuženja; preprečiti okuženje / okuženje vode
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okúženka -e ž (ȗ)
nav. ekspr. okužena ženska: izogibati se okuženk; pregledati okuženke
SSKJ²
okúženost -i ž (ȗ)
stanje, lastnost okuženega: ugotoviti okuženost / okuženost posode; pren., ekspr. moralna okuženost
SSKJ²
okuževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. vnašati, prenašati bolezenske mikrobe v organizem: okuževati s kašljanjem; okuževati s sifilisom; okuževati se z onesnaženo vodo
2. prenašati povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okuževati nasade
// prenašati povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: okuževati zrak
SSKJ²
okužítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okužiti: preprečiti okužitev rane; čas od okužitve do izbruha bolezni
SSKJ²
okúžiti -im dov. (ú ȗ)
1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
3. vnesti, prenesti škodljivo programsko kodo v računalnik: s črvom, virusom okužiti datoteko, računalnik
● 
ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril
    okúžen -a -o:
    biti okužen z domišljavostjo; okužene osebe, rastline, živali / okužen računalnik, sistem; okužena datoteka; z virusom okuženo sporočilo / ekspr. okužen sodnik; sodni senat je bil okužen s podatki iz predkazenskega postopka
SSKJ²
okužljív -a -o prid. (ī í)
ki se lahko, hitro okuži: zaradi oslabelosti je bil še bolj okužljiv
// ki lahko okuži; kužen: okužljivi bolniki / okužljiva bolezen nalezljiva bolezen
SSKJ²
okvalificírati -am dov. (ȋ)
publ. označiti, opredeliti: njegov postopek je težko okvalificirati; vsako kritiko so okvalificirali kot nergaštvo
SSKJ²
okvára -e ž (ȃ)
1. kar nastane pri napravi, stroju, aparatu in onemogoča normalno delovanje: na daljnovodih so nastale okvare; popraviti okvaro; huda, majhna okvara; okvare v motorju / okvare na mostu
 
pog. vozilo je v okvari ima okvaro, je pokvarjeno
2. med. stanje, ki ni v skladu z normalnim delovanjem organizma, nastalo zaradi poškodbe, bolezni: nesreča je povzročila okvaro možganov; njegove bolezenske okvare so posledice padca; okvara sluha; okvara zaradi uživanja mamil / roditi se s telesno okvaro napako
SSKJ²
okváriti -im dov. (á ȃ)
1. med. povzročiti okvaro: nalezljive bolezni lahko okvarijo srčno mišico; krvavitev v možganih mu je okvarila možgansko tkivo / hrup okvari sluh
2. poškodovati: rja je okvarila kovino
    okvárjen -a -o:
    okvarjene oči
SSKJ²
okvárjati -am nedov. (á)
povzročati okvaro: visok krvni tlak okvarja srce, možgane in ledvice
SSKJ²
okvárjenec -nca m (ȃ)
med. kdor ima okvaro: telesni okvarjenec
SSKJ²
okvásiti -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ȃ; ī í)
dodati kvas: okvasiti testo
SSKJ²
okvír -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ)
1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko
// tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala
// kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj
2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena
3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, državnem okviru
● 
publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana
♦ 
grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje
SSKJ²
okvírast -a -o prid. (ȋ)
podoben okviru: okvirasti okrasni elementi na stropu
SSKJ²
okvírček -čka m (ȋ)
manjšalnica od okvir 1: okvirček za diapozitiv, sliko
SSKJ²
okvíren -rna -o prid. (ȋ)
1. ki vsebuje bistveno, osnovno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: okvirne smernice gospodarskega razvoja; dati nekaj okvirnih navodil / publ.: podati v knjigi obravnavane probleme v okvirnih obrisih; določili so okvirne vsote, ki jih bodo kolektivi prispevali približne
2. nanašajoč se na okvir 1: okvirna oblika / okvirno ogrodje
♦ 
agr. okvirna brana brana, ki ima ogrodje v obliki okvira; grad. okvirni podboj; lit. okvirna novela novela, pri kateri navadno začetni in končni del besedila uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. okvirni zakon zakon, ki vsebuje le splošne in temeljne predpise; rad. okvirna antena
    okvírno prisl.:
    okvirno obravnavati vprašanje; načrt je okvirno že določen
SSKJ²
okvíriti -im nedov. (ī ȋ)
1. dajati, vstavljati v okvir: okviriti sliko, ogledalo
2. knjiž. obdajati, obkrožati: biti odmaknjen od resničnosti, ki okviri življenje
3. knjiž. omejevati, določati: razvoj narodne in politične zavesti okvirita dve pomembni letnici
    okvírjen -a -o:
    dolgi okvirjeni oglasi v časopisu; okvirjena slika; časovno ostro okvirjena zgodovinska dogajanja
SSKJ²
okvírjanje -a s (í)
glagolnik od okvirjati: razvijanje in okvirjanje diapozitivov; okvirjanje slik
SSKJ²
okvírjati -am nedov. (í)
1. dajati, vstavljati v okvir: okvirjati slike in ogledala
2. knjiž. obdajati, obkrožati: venec luči je okvirjal jezero / obraz so ji okvirjali dolgi črni lasje
SSKJ²
okvírje -a s (ȋ)
več okvirov, okviri: prebarvati okensko okvirje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
okvírnica -e ž (ȋ)
stranica okvira: zlepiti okvirnice
● 
knjiž. ostati v okvirnicah predloge ravnati se po predlogi
♦ 
tisk. okvirnice črte, ki uokvirjajo besedilo, tabele
SSKJ²
okvírnost -i ž (ȋ)
značilnost okvirnega: okvirnost dojemanja pojavov
SSKJ²
ól -a [tudi ou̯m (ọ̑)
zastar. pivo: pri Slovanih sta bila cenjena medica in ol
SSKJ²
olahkôtiti -im dov. (ō ȏ)
star. olajšati: olahkotiti ljudem življenje / olahkotiti dihanje
SSKJ²
olájšanje -a s (ȃ)
1. glagolnik od olajšati: olajšanje bolečin / olajšanje gospodinjskih del s stroji / pogovor mu je bil v olajšanje
2. prijeten občutek, ki nastopi zaradi prenehanja velike čustvene vznemirjenosti: po prestanem strahu je začutil olajšanje; z olajšanjem je opazil, da vihar ponehuje / z občutkom olajšanja zapuščati bolnišnico / na obrazu se mu je pokazalo olajšanje
SSKJ²
olájšanost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost olajšanega: olajšanost prevoza / vzdihniti z olajšanostjo olajšanjem
SSKJ²
olájšati -am dov. (ȃ)
1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo
// narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod čez reko; udobni avtobusi so olajšali vožnjo; olajšati si delo s stroji
// narediti kaj manj zapleteno: olajšati razvoj medsebojnih odnosov; zamrzniti viruse in s tem olajšati njihovo proučevanje; z novimi predpisi olajšati uvoz sadja
2. narediti manj težko: z izločitvijo nepotrebnih predmetov so zelo olajšali nahrbtnike; olajšati si tovor
● 
ekspr. avto mu je kar precej olajšal denarnico zanj je potrošil precej denarja; ekspr. v temni ulici so ga olajšali za denar so mu ga vzeli, so ga oropali; ekspr. znanci so ga olajšali za nekaj steklenic vina so mu jih popili; ekspr. olajšati si dušo, srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si zmanjšati duševno bolečino
    olájšati se ekspr.
    1. rešiti se občutka krivde: s tem da je povedal resnico, se je zelo olajšal / olajšati si vest
    2. pog. opraviti potrebo: šel je za plot, da bi se olajšal / olajšati si mehur opraviti malo potrebo
    olájšan -a -o:
    olajšan velike teže; obdelava zemlje je s stroji olajšana; prisl.: olajšano vzdihniti
SSKJ²
olajšáva -e ž (ȃ)
1. omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti: s carinskimi olajšavami pospeševati tranzitni promet; doseči davčne olajšave za industrijo umetnih gnojil / vozne olajšave znižanje cene za prevoz
2. kar kaj olajša: učila so olajšava pri pouku / dati bolniku olajšave blažila
3. zastar. olajšanje: olajšava bolečin
SSKJ²
olajševálen -lna -o prid. (ȃ)
ki olajšuje: olajševalen jok / olajševalni ukrepi; olajševalne spremembe statuta
 
pravn. olajševalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše kazni
SSKJ²
olajševánje -a s (ȃ)
glagolnik od olajševati: olajševanje dela / skrb za olajševanje posledic suše
SSKJ²
olajševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj manj neprijetno, manj hudo: olajševati komu težave, trpljenje; olajševati življenje sirotam
// delati kaj manj naporno, težavno: stroji olajšujejo delo; olajševati učenje jezikov z novimi metodami
// delati kaj manj zapleteno: olajševati položaj
    olajševáti se pog., ekspr.
    opravljati potrebo: olajševali so se med grobimi šalami
SSKJ²
olajšílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. olajševalen: olajšilna misel
SSKJ²
olalà tudi ólalà medm. (ȁ; ọ̑-ȁpog.
1. izraža začudenje, presenečenje: olala, tako mlad je še
2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: olala, pa sem se spomnil
3. izraža opozorilo: olala, le počasi
SSKJ²
olasáti -ám dov. (á ȃ)
1. zastar. zlasati: olasal ga je, kakor je zaslužil
2. nar. površno pokositi, populiti: Kako so olasali lepi travnik! Redi so kar kosmate (I. Zorec)
SSKJ²
olastníniti -im dov. (í ȋ)
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje z odkupom delnic
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje
    olastnínjen -a -o:
    olastninjen kapital; olastninjeno podjetje; olastninjeno družbeno premoženje
SSKJ²
olastnínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od olastniniti: po osamosvojitvi Slovenije je stekel proces olastninjenja; olastninjenje družbenega kapitala; olastninjenje podjetja
SSKJ²
óldtájmer in oldtimer -ja [ólttájmerm (ọ̑-ápog.
starinsko vozilo; starodobnik: oldtajmerji so evidentirani in označeni s posebnimi tablicami z letnicami; sprevod, zbirka oldtajmerjev
SSKJ²
oleánder -dra m (á)
okrasni zimzeleni grm z belimi, rdečimi, rumenimi cveti v socvetju: postaviti oleandre pred hišo; močen vonj cvetočih oleandrov
SSKJ²
oleándrov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na oleander: oleandrovo cvetje
SSKJ²
oleát -a m (ȃ)
kem. sol oljne kisline ali njen ester: natrijev oleat
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela
// prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela
2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela
3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel
// v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce
● 
ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic
    oledenèl in oledenél -éla -o:
    oledeneli pogled; oledeneli vrhovi gor
SSKJ²
oledenévati -am nedov. (ẹ́knjiž.
1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva
2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi
// v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost
SSKJ²
oledenítev -tve ž (ȋknjiž.
1. zmrznjenje: oledenitev snežne odeje
2. poledenitev: sledovi davne oledenitve
SSKJ²
oledeníti -ím dov., oledénil (ī í)
knjiž. prekriti z ledom: mraz je oledenil letalska krila; pren., ekspr. boji so oledenili njihova srca
SSKJ²
oleín -a m (ȋ)
kem. spojina glicerola z oljno kislino:
SSKJ²
oleografíja -e ž (ȋ)
tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo
// odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
SSKJ²
olepíti in olépiti -im, tudi olépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
knjiž. oblepiti: olepiti fotografijo s pisanim trakom / olepiti čevlje z blatom
SSKJ²
olepotíčiti -im dov. (í ȋ)
okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: olepotičiti obraz, telo; olepotičiti se za ples
// knjiž., ekspr. okrasiti, olepšati sploh: sneg je olepotičil drevje / olepotičiti pripoved z metaforami
    olepotíčen -a -o:
    olepotičen govor
SSKJ²
olepotíti -ím tudi olepôtiti -im dov., olepótil tudi olepôtil (ī í; ō ȏ)
knjiž. okrasiti, olepšati: olepotiti kip / olepotiti jezik / olepotiti se za ples olepotičiti se
SSKJ²
olépšanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od olepšati: olepšanje hiše / govoril je odkrito, brez olepšanja olepševanja
SSKJ²
olépšati -am dov. (ẹ̑)
1. narediti kaj (bolj) lepo: olepšati balkon z rožami / z vinom si je skušal olepšati življenje / olepšala se je za ples olepotičila
2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pripovedovalec je dogodek precej olepšal
    olépšan -a -o:
    s čipkami olepšan robec
SSKJ²
olepšáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe
2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja
SSKJ²
olepšávanje -a s (ȃ)
glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja
SSKJ²
olepšávati -am nedov. (ȃ)
1. delati kaj (bolj) lepo: olepšavati stene
2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: ne olepšavajte stanja, resnice
SSKJ²
olepševálec -lca [olepševau̯ca tudi olepševalcam (ȃ)
kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja
SSKJ²
olepševálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja
    olepševálno prisl.:
    olepševalno opisovati kaj
SSKJ²
olepševánje -a s (ȃ)
glagolnik od olepševati: olepševanje stanovanja / olepševanje dogodkov, stanja / povedati kaj brez olepševanja
SSKJ²
olepševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje
2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico
SSKJ²
olesenélost -i ž (ẹ́)
1. značilnost olesenelega: olesenelost stebla
2. ekspr. negibnost, togost: ko je olesenelost popustila, je začel trepetati po vsem telesu
SSKJ²
olesenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni
2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel
    olesenèl in olesenél -éla -o:
    olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
olesenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oleseneti: hitra olesenitev stebla
SSKJ²
olevíti se -ím se dov., olévi se in olêvi se; olévil se (ī í)
odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se olevi / pajku se je olevilo tudi črevo
SSKJ²
olíčiti -im dov. (í ȋ)
1. knjiž. polakirati, pobarvati: oličiti pohištvo
2. nar. oluščiti: oličiti fižol / oličiti deblo obeliti
    olíčen -a -o
    1. deležnik od oličiti: ima rdeče oličene nohte
    2. naličen, nalepotičen: sfrizirana in oličena ženska
SSKJ²
olíčkati -am dov. (ȋ)
odstraniti s koruznega storža krovne liste: oličkati koruzo, storž
SSKJ²
oligárh -a m (ȃ)
polit. pripadnik oligarhije: interesi, vlada oligarhov
// knjiž. zelo bogat in vpliven človek: denarni, finančni oligarhi / politični oligarh
SSKJ²
oligárhičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na oligarhe ali oligarhijo: oligarhična vlada / oligarhična ureditev
SSKJ²
oligarhíja -e ž (ȋ)
polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija
 
ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala
// politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo
SSKJ²
oligo... ali óligo... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na majhen, maloštevilen, slaboten: oligofrenija, oligokracija, oligosaharid
SSKJ²
oligocén -a m (ẹ̑)
geol. mlajša doba starejšega terciarja: v oligocenu so se oblikovale Alpe
SSKJ²
oligocénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oligocen: oligocenske okamnine / oligocenska doba
SSKJ²
oligofreníja -e ž (ȋ)
med., nekdaj duševna nerazvitost: idiotija, imbecilnost in druge stopnje oligofrenije
SSKJ²
oligopól -a m (ọ̑)
stanje na trgu, ko obstaja le majhno število ponudnikov blaga, določene storitve: oligopol trgovcev; oligopol pri prodaji bencina; preprečevanje oligopolov; monopol in oligopol
SSKJ²
oligopólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oligopol: oligopolni procesi; oligopolna struktura trga; imeti oligopolen položaj
SSKJ²
oligopolíst -a m (ȋ)
kdor soustvarja oligopol: spet so se enormno povečali dobički trgovskih oligopolistov
SSKJ²
olíka -e ž (ȋ)
olikano, lepo vedenje: učiti koga olike / ta človek je brez olike / tako zahteva olika pravila lepega vedenja
SSKJ²
olíkanec -nca m (ȋ)
1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil
2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci
SSKJ²
olíkanost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost olikanega: olikanost mladih ljudi; olikanost in robatost / olikanost sloga / knjiž. s tem je zadoščeno olikanosti oliki
SSKJ²
olíkati -am dov. (ȋ)
1. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: izobraziti in olikati mladino; med ljudmi se je kmalu olikal / zastar. mentor mu je pesem olikal slovnično, stilno izboljšal
2. zastar. izobraziti: kmalu je učenca toliko olikal, da je znal brati
    olíkan -a -o
    1. deležnik od olikati: olikan jezik; bil je olikan v drugačnih časih
    2. ki se vede v skladu s pravili o lepem vedenju: olikan človek / olikano govorjenje, vedenje
    ● 
    zastar. olikani čevlji zloščeni; zastar. to je v olikanem svetu že zdavnaj priznano kulturnem, civiliziranem; prisl.: olikano se vesti
SSKJ²
Olímp1 -a m (ȋ)
v grški mitologiji gora, na kateri prebivajo bogovi: gostije bogov na Olimpu; pren., ekspr. stopiti z Olimpa med navadne zemljane
SSKJ²
Olímp2 tudi olímp -a m (ȋ)
knjiž., ekspr., navadno s prilastkom najvišji, najuglednejši položaj: izriniti koga s političnega Olimpa; povzpeti se na šahovski Olimp
// skupina ljudi, ustanova s takim položajem: dobiti priznanje literarnega Olimpa; politični Olimp še molči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
olimpiada gl. olimpijada
SSKJ²
olímpija -e ž (ī)
tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: vozi se s staro olimpijo
SSKJ²
olimpijáda tudi olimpiáda -e ž (ȃ)
mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe, šport. olimpijske igre: tekmovati na olimpijadi; začetek olimpijade / zimska olimpijada zimske olimpijske igre / moskovska leta 1980, tokijska olimpijada leta 1964
 
šah. šahovska olimpijada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo; zgod. olimpijada pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta; obdobje štirih let med dvema športnima prireditvama v kraju Olimpija
// publ., ekspr., s prilastkom kako pomembno tekmovanje, prireditev sploh: matematična, pevska olimpijada
SSKJ²
olímpijec -jca m (ī)
1. v grški mitologiji bog, ki prebiva na Olimpu: ne kličite nase srda mogočnih olimpijcev / olimpijec Zeus
2. olimpijski tekmovalec: večkrat je bil olimpijec; olimpijec Cerar / bronasti, srebrni olimpijec ki je osvojil bronasto, srebrno medaljo
3. ekspr. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: estetski nazori tega olimpijca / olimpijec Goethe
SSKJ²
olímpijka -e ž (ī)
olimpijska tekmovalka: slovenska olimpijka je zasedla četrto mesto / bronasta, srebrna olimpijka ki je osvojila bronasto, srebrno medaljo
SSKJ²
olímpijski -a -o prid. (ī)
1. nanašajoč se na olimpijado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja
 
šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; poletne olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih; zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta
2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpski
● 
knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten
    olímpijsko prisl.:
    olimpijsko odmaknjen
SSKJ²
olimpiónik tudi olimpioník -a m (ọ̄; ī)
knjiž. olimpijski zmagovalec: olimpionik in svetovni prvak
SSKJ²
olimpízem -zma m (ī)
knjiž. kar se nanaša na olimpijske tekmovalce ali olimpijske igre: pobudnik olimpizma / razstava olimpizma
SSKJ²
olímpski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na Olimp: olimpski vrhovi / olimpski bogovi
2. knjiž., ekspr. vzvišen, veličasten: imeti olimpske poglede na umetnost
SSKJ²
olisíčiti -im dov. (í ȋ)
nadeti, namestiti lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila: redarji so mu olisičili avto
SSKJ²
olístati -am dov. (ȋ)
bot. dobiti, pognati liste: to drevo cveti, še preden olista; rastlina spomladi kmalu olista
♦ 
žel. olistati kupeje, vagone opremiti z listi, na katerih so določeni napisi, opozorila
    olístan -a -o:
    olistani vagoni; olistano steblo
SSKJ²
olístiti se -im se dov. (í ȋ)
knjiž. dobiti, pognati liste: zima je minila in drevje se je olistilo
    olísten -a -o:
    olistene breze
SSKJ²
olíšpati -am dov. (ȋ)
zastar. okrasiti, olepšati: olišpati konje s pisanimi trakovi / te besede so stavek samo olišpale
SSKJ²
olíva -e ž (ȋ)
sad oljke: obirati, stiskati olive
// knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv
♦ 
obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje
SSKJ²
olívast -a -o prid. (ȋ)
knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: olivasta barva
SSKJ²
olíven -vna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na olivo: olivna trgatev / olivni nasadi oljčni / olivno olje; deviško olivno olje katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave
// po barvi podoben olivi: črnolaska z olivnimi očmi / obleka olivne barve
    olívno prisl.:
    olivno siv, zelen
SSKJ²
olivín -a m (ȋ)
min. rudnina magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve:
SSKJ²
olívnat -a -o prid. (ȋ)
star. po barvi podoben olivi; oliven: olivnata barva
SSKJ²
olízati tudi olizáti olížem dov. (í á í)
zastar. oblizati: pes mu je olizal roko / bonbon je že precej olizal
SSKJ²
óljar tudi oljár -ja m (ọ̑; á)
kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem olja: postati oljar; istrski oljarji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
óljarica -e ž (ọ̑)
knjiž. oljnica: letošnji pridelek oljaric je dober
SSKJ²
oljárna -e ž (ȃ)
podjetje, obrat za pridobivanje olja: delati v oljarni
SSKJ²
oljárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem olja: razvoj oljarstva
SSKJ²
óljast -a -o prid. (ọ́)
1. podoben olju: oljasta tekočina / oljasto vino
// oljen, oljnat: očistiti oljaste steklenice
2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: oljast glas, smehljaj
    óljasto prisl.:
    oljasto tekoč
SSKJ²
óljčen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na oljko: oljčna vejica / oljčni gaji, nasadi / oljčno olje; deviško oljčno olje katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave
 
nar. zahodno oljčna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja
 
zool. oljčna muha muha, katere ličinka uničuje olive, Dacus oleae
// knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: oljčno blago
    óljčno prisl.:
    oljčno zelen
SSKJ²
óljčevje -a s (ọ̄)
knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje
// oljčni nasad: griči z oljčevjem
SSKJ²
óljčnica -e ž (ọ̄)
nar. zahodno zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja2blagoslov oljk na oljčnico
♦ 
bot. oljčnice lesnate rastline z nasproti razvrščenimi listi, navadno s cveti v socvetjih, Oleaceae
SSKJ²
óljčnik -a m (ọ̄)
knjiž. oljčni nasad: vinogradi in oljčniki
SSKJ²
ólje -a s (ọ́)
1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje; jedilno olje; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte; laneno olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov; ribje olje iz svežih jeter ribe trske; zemeljsko olje nafta; olje za sončenje; peč, svetilka na olje
2. um. slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami: slikati v olju
// slika v tej tehniki: razstava olj; olja in akvareli
● 
mehanik je menjal olje v avtomobilu motorno olje; knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose; ekspr. namazati otroka z brezovim, leskovim oljem natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; star. hudičevo olje žveplena kislina; knjiž. sta kot olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; vse gre kakor po olju po maslu
♦ 
avt. detergentno olje; kem. eterično olje; katransko olje pridobljeno z destilacijo katrana za izdelavo motornih goriv; rel. sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; strojn. lahko olje redko tekoče za mazanje strojev; letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas; motorno olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; odpadno olje ki je za prvotni namen že izrabljeno; teh. legirano olje mineralno olje s kemičnimi dodatki; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo
SSKJ²
óljen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na olje: oljne rastline / oljni madeži; oljne steklenice / oljna peč / oljna slika oljnata slika
 
agr. oljna pogača ali oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično stisnilo olje; oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena; avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; elektr. oljni konzervator s kotlom oljnega transformatorja zvezana posoda, ki omogoča neovirano raztezanje in krčenje olja; oljni transformator transformator, katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; oljno stikalo stikalo, katerega kontaktni elementi so zaradi izolacije v olju; kem. oljni lak lak iz olj s sušilnimi dodatki; oljna kislina organska kislina, ki jo vsebujejo mnoga rastlinska in živalska olja; petr. oljni skrilavci skrilavci, ki vsebujejo (surovo) nafto; strojn. oljna črpalka črpalka za stalno dovajanje olja na mesta v stroju, ki jih je treba mazati; oljna kopel posoda z oljem, ki ga propeler razpršuje na dele stroja, da se oljijo; teh. oljno kazalo priprava, ki kaže višino olja v posodi
SSKJ²
oljeníca -e ž (í)
oljenka: prižgati oljenico
SSKJ²
óljenje -a s (ọ̄)
glagolnik od oljiti: oljenje ležajev / oljenje kože / oljenje morja
SSKJ²
oljénka -e ž (ẹ̄)
svetilka na olje: na kljuki je visela oljenka / oljenka je medlo razsvetljevala prostor
SSKJ²
óljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
mazati z oljem: oljiti strojne dele; z razprševanjem se ležaji enakomerno oljijo / oljiti se pred sončenjem
// prepajati z oljem: oljiti jermen, da se zmehča; oljiti papir
♦ 
navt. oljiti morje dajati vrečice z oljem v razburkano morje, da se olje razliva in zmanjšuje valovanje ob plovilu
SSKJ²
óljka -e ž (ọ́)
1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk
2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk
● 
knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru
SSKJ²
óljkar -ja m (ọ̑)
kdor se ukvarja z gojenjem oljk: oljkarji so obnovili oljčni nasad / Društvo oljkarjev Slovenske Istre
SSKJ²
óljkarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oljkarje ali oljkarstvo: oljkarsko društvo; začela se je oljkarska sezona
SSKJ²
óljkarstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem oljk: oživljanja oljkarstva v slovenski Istri so se lotili vrhunski strokovnjaki; zanimanje za oljkarstvo; vinarstvo in oljkarstvo / Poskusni center za oljkarstvo
SSKJ²
óljkin -a -o prid. (ọ̄)
oljkov: oljkina vejica
SSKJ²
óljkov -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčni
 
knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva
 
bot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oljkovína in óljkovina -e ž (í; ọ́)
oljkov les: zabojček iz oljkovine
SSKJ²
óljnat -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina
// ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika
 
knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino
2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj
    óljnato prisl.:
    oljnato govoriti; oljnato gladka površina morja; oljnato rjav, zelen
SSKJ²
óljnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn., agr. rastline, iz katerih se pridobiva olje: gojiti oljnice; buče, sončnice in druge oljnice
2. priprava za mazanje z oljem: nakapati olje v oljnico / oljnica za šivalne stroje
SSKJ²
óljnik -a m (ọ̑)
knjiž. oljčni nasad: na pobočju hriba so se razprostirali oljniki
♦ 
strojn. oljnik priprava za mazanje z oljem, montirana pri ležaju; igelni oljnik pri katerem se uravnava dotok olja z iglo
SSKJ²
olóščiti -im dov. (ọ̄)
pološčiti: ološčiti glineno posodo / ološčiti čevlje
    olóščen -a -o:
    ološčen parket
SSKJ²
ôlša -e [ou̯šaž (ó)
nar. koroško jelša: za hišo rastejo olše in leske
SSKJ²
oltár -ja m (á)
1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar
 
rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar
// oltarna miza: postaviti kelih na oltar
2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltar
● 
vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti
SSKJ²
oltárček -čka m (á)
manjšalnica od oltar: v kapelici je tudi oltarček
// mizica, polica (v stanovanju) z nabožnim kipom ali sliko: ob peči so imeli oltarček
SSKJ²
oltáren -rna -o prid. (ā)
nanašajoč se na oltar: oltarni okras; oltarna slika / oltarne stopnice
 
arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; oltarna miza mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje; rel. oltarni prt
SSKJ²
oltárski -a -o prid. (á)
oltaren: oltarska slika
SSKJ²
olúpek -pka m (ȗ)
s sadeža, gomolja odstranjena lupina, navadno v kosih: bananini, krompirjevi, repni olupki / sušiti jabolka kar v olupkih neolupljena
SSKJ²
olupíti in olúpiti -im dov. (ī ú)
odstraniti lupino, kožo: olupiti jabolko, jajce; olupiti z nožem
// odstraniti lubje: olupiti deblo
    olupíti se in olúpiti se navadno v zvezi s koža
    izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se mu je olupila / pog. nos se mu je olupil koža na nosu
    olúpljen -a -o:
    olupljen krompir; hrbet ima ves olupljen
SSKJ²
olúskati -am dov. (ȗ)
odstraniti luske s česa: z nožem oluskati ribo
    olúskati se 
    obdati, prekriti se z luskami: kuščarju se novi rep oluska drugače kot prvotni
SSKJ²
oluščíti in olúščiti -im dov. (ī ú)
1. spraviti zrna iz luščine: oluščiti fižol
// odstraniti luščino: oluščiti bučno seme
2. odstraniti zrna s storža: oluščiti koruzo
3. odstraniti v plasteh s površine: oluščiti blato s čevljev; s stene se je na več mestih oluščil omet odluščil
    oluščíti se in olúščiti se navadno v zvezi s koža
    izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se je oluščila
    olúščen -a -o:
    oluščen grah; hrbet ima ves oluščen
SSKJ²
olúžiti -im, in olužíti in olúžiti -im dov. (ū ȗ; ī ú)
1. les. z lužilom povzročiti v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: olužiti les, vrata
2. teh. odstraniti vrhnjo, zgornjo plast s kovine z luženjem: pred cinjenjem ta mesta pločevine olužimo
● 
star. pred vsemi ga je olužil ostro opomnil, oštel
    olúžen -a -o:
    olužen les
SSKJ²
om ipd. gl. ohm ipd.
SSKJ²
óma -e ž (ọ̑)
v meščanskem okolju stara mati, babica: otroci so imeli omo zelo radi
SSKJ²
omáčnica -e ž (ȃ)
čolničasta skodelica za omako: omako je ponudila posebej v omačnici
SSKJ²
omadeževáti -újem dov. (á ȗ)
1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil / omadeževati dušo, vest
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga
2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal
● 
ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga
    omadeževán -a -o:
    omadeževan človek, ugled
SSKJ²
omáganec -nca m (ȃ)
kdor omaga: pomagati omagancem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omágati -am dov. (ȃ)
1. postati nesposoben opraviti, nadaljevati kako delo: začel je kopati, pa je takoj omagal; večkrat so poskušali premakniti kamen, pa so vselej omagali; omagati pri hoji, plavanju / omagati od napora, pod bremenom
// izgubiti moč, moči: delal je, dokler je mogel, zdaj pa je omagal; omagati od lakote; pren. nevihta je že omagala
2. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: na starost so ji omagale oči; srce mu je omagalo
    omágan -a -o:
    omagan popotnik; omagan od dela; vsa omagana je sedla za mizo; prisl.: omagano se je zleknil
SSKJ²
omagnétenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od omagnetiti: omagnetenje železa
SSKJ²
omagnétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti kaj magnetno: omagnetiti železno jedro v tuljavi
SSKJ²
omagovánje -a s (ȃ)
glagolnik od omagovati: omagovanje pri hoji / omagovanje pod bremenom
SSKJ²
omagováti -újem nedov. (á ȗ)
postajati nesposoben opravljati, nadaljevati kako delo: omagovati pri hoji
// izgubljati moč, moči: omagovati od žeje; konji so omagovali pod težo tovora
● 
ekspr. na starost so mu oči omagovale pešale, slabele
    omagujóč -a -e:
    omagujoč pod bremenom, je šel proti domu; od vročine omagujoči ljudje
SSKJ²
omàh -áha m (ȁ á)
zastar. razmah, polet: stvar je s tem dobila še večji omah / kolo dobi omah zalet, zagon
● 
zastar. zvoniti na ves omah zelo
SSKJ²
omahljív -a -o prid. (ī í)
nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: omahljiv človek; glede tega je zelo omahljiv / omahljiv značaj
// ekspr. neodločen2, negotov: bližal se je z omahljivimi koraki
    omahljívo prisl.:
    omahljivo reči
SSKJ²
omahljívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) omahuje: omahljivce je obsojal; bil je dvomljivec in omahljivec
SSKJ²
omahljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) omahuje: bila je omahljivka
SSKJ²
omahljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost omahljivega človeka: to je sam zakrivil s svojo omahljivostjo / piše o nestanovitnosti in omahljivosti množic
SSKJ²
omáhniti -em, in omahníti in omáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃnav. ekspr.
1. priti iz pokončnega položaja zlasti v viseči, ležeči položaj: pri dremanju je omahnila s stola; od utrujenosti je kar omahnila na klop; omahniti čez skalo, v prepad pasti; omahnil je kakor posekano drevo
2. knjiž. omajati se, opešati: vera v zmago mu zaradi tega ni omahnila / njena zvestoba je za nekaj časa omahnila
● 
star. nazadnje je omahnil tudi on in obljubil pomoč se vdal, odnehal; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil (v grob, smrt) je umrl; vznes. omahnil je pod streli padel, bil ubit; vznes. roka znanega slikarja je za vedno omahnila znani slikar je umrl
SSKJ²
omahovánje -a s (ȃ)
glagolnik od omahovati: zaradi omahovanja je zamudil izredno priložnost / odločil se je brez vsakega omahovanja
SSKJ²
omahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo
2. knjiž. omagovati, pešati: pod težo bremena ji roka omahuje / moči so nam omahovale, bili smo izčrpani / nasprotniki že omahujejo postajajo manj napadalni
3. knjiž. počasi, s težavo hoditi: bataljon je omahoval proti taborišču
● 
knjiž. ponekod izgovor, naglas omahuje se pojavlja v različnih oblikah, na različnih mestih; ekspr. korak mu omahuje hodi neodločno, negotovo
    omahováje stil. omahujé:
    omahovaje je krenil proti kaznilniškemu zidu
    omahujóč -a -e:
    omahujoč je stopila k oknu; omahujoči koraki
SSKJ²
omajánje tudi omájanje -a s (ȃ; ā)
glagolnik od omajati: omajanje zaupanja / omajanje gospodarske in politične moči; omajanje ugleda
SSKJ²
omajánost tudi omájanost -i ž (á; ā)
nav. ekspr. lastnost, stanje omajanega: omajanost njegovega upanja jim je jemala pogum / omajanost zdravja
 
pravn. omajanost zakonske zveze
SSKJ²
omajáti omájem tudi omájati -em tudi -am dov., omájaj omájajte tudi omajájte; omajál tudi omájal (á á; á; ā)
1. narediti, povzročiti, da kaj ni več trdno, stabilno: zasilni šotor je vsaka sapica omajala; potres je omajal temelje stavbe; zob se mi je omajal / ugled se mu je omajal; omajati si položaj
2. narediti, povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več odločen, trden: njegove solze so jo omajale; njihovi ugovori ga niso mogli omajati; nazadnje se je le omajal / njegovega sklepa niso mogli omajati; omajati koga v njegovem prepričanju
3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj pri kom ne obstaja več v prejšnji meri: omajati komu ugled, upanje; to mu je omajalo zaupanje v človeka / prenaporno delo mu je omajalo zdravje
● 
ekspr. pijača jim je omajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti
    omaján tudi omájan -a -o:
    njen odpor je bil s tem omajan; utrditi omajano prijateljstvo
SSKJ²
omájek -jka m (ȃ)
nar. krovni list (koruznega storža): kup omajkov / koruzni omajek
// olupek: krompirjev omajek
SSKJ²
omajíti -ím tudi omájiti -im dov., omájil (ī í; ā)
odstraniti lubje z muževnega debla: omajiti smreko / z nožem omajiti palico
 
nar. omajiti piščalko iz vrbovih mladik narediti
// nar. odstraniti lupino, kožo: omajiti krompir / omajiti koruzo oličkati; omajiti prašiča odstraniti ščetine s kože zaklanega prašiča
    omajèn -êna -o tudi omájen -a -o:
    omajeno drevo, jabolko
SSKJ²
omáka -e ž (ȃ)
gostljata jed iz različnih živil, ki se servira samostojno ali kot dodatek jedem: krompir preliti z omako / hrenova, paradižnikova, smetanova, vinska omaka; majonezna omaka iz majoneze, vina in juhe; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo; omaka iz kumar / ledvičke v omaki
SSKJ²
omákati -am nedov. (ȃ)
knjiž. namakati: studenec je omakal travnik; podnožje hriba se omaka v reki
// pomakati: omakati prste v vodo
● 
ekspr. rad si je omakal grlo z dobro kapljico rad je pil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omalodúšiti -im dov. (ū ȗ)
knjiž. povzročiti, da postane kdo malodušen: hladen sprejem ga ni omalodušil; s svojimi besedami jih je omalodušil
SSKJ²
omalovaževálen -lna -o prid.(ȃ)
omalovažujoč: omalovaževalen gib, glas; omalovaževalne izjave
    omalovaževálno prisl.:
    omalovaževalno govoriti o čem
SSKJ²
omalovaževánje -a s (ȃ)
glagolnik od omalovaževati: omalovaževanje njihovih naporov jih je prizadelo; omalovaževanje in zaničevanje / z omalovaževanjem govoriti o kom
SSKJ²
omalovaževáti -újem nedov. (á ȗ)
dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: omalovaževati delo, mnenje, uspehe drugih / omalovaževati nasprotnika podcenjevati; njegove zahteve so omalovaževali jih niso upoštevali
    omalovažujóč -a -e:
    omalovažujoč to junaštvo, se je vsem zameril; omalovažujoče izjave; omalovažujoče vedenje; prisl.: omalovažujoče ravnati s kom
    omalovaževán -a -o:
    njegova umetnost je bila nepoznana ali omalovaževana
SSKJ²
omáma -e ž (ȃ)
1. stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: v omami je pozabil na vse težave / prevzela ga je omama plesa / po telesu se mu je razlila omama
// kar povzroča to stanje: pijača, ples in druge omame
2. omamljenje: omama s plinom / omama čutov
3. med. narkoza: operacija pri omami
SSKJ²
omámen -mna -o prid. (á ā)
ki povzroča omamo: omamna pijača / omamni pogledi
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamno cvetje / omamen duh, vonj
    omámno prisl.:
    omamno dišati
SSKJ²
omámica -e ž (ȃ)
1. star. omotica: omamica mu je zameglila pogled; vinska omamica
2. zastar. nezavest: omamica ga je rešila bolečin
SSKJ²
omamílo -a s (í)
sredstvo, ki povzroča omamo: ta plin je nevarno omamilo / zastar. nekatere tablete so močno omamilo mamilo
 
med. inhalacijsko omamilo inhalacijski narkotik
SSKJ²
omamíti in omámiti -im, in omámiti -im dov. (ī á; á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute
2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom
3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino
4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo
● 
ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde
    omámljen -a -o:
    ni mrtev, samo omamljen je; omamljen od mamil, petja
SSKJ²
omámljanje -a s (á)
glagolnik od omamljati: omamljanje s plinom / omamljanje z lepoto
SSKJ²
omámljati -am nedov. (á)
1. delati, povzročati, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamljati koga s plinom, strupom / omamljati živali
2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: omamljati koga z govorjenjem, smehom; omamljati se z mamili
 
ekspr. čudovite umetnine so omamljale obiskovalce prevzemale, navduševale
    omamljajóč -a -e:
    omamljajoče dišave
SSKJ²
omámljenec -nca m (ȃ)
kdor je omamljen: blodnje omamljenca / omamljenec se je zavedel
SSKJ²
omámljenje -a s (ȃ)
glagolnik od omamiti: omamljenje z udarcem / operacija brez omamljenja
SSKJ²
omámljenost -i ž (ȃ)
stanje omamljenega človeka: omamljenost od plina; storiti kaj v omamljenosti / ljubezenska omamljenost
SSKJ²
omamljeváti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. omamljati: prijeten vonj ga je omamljeval
    omamljujóč -a -e:
    omamljujoča ljubezen; prisl.: omamljujoče se smejati
SSKJ²
omamljív -a -o prid. (ī í)
omamen: omamljiva pijača / omamljive besede
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamljive vrtnice
    omamljívo prisl.:
    omamljivo dišati
SSKJ²
omámnost -i ž (á)
lastnost, značilnost omamnega: omamnost plina / omamnost pomladi
SSKJ²
óman -a m (ọ̑)
bot. rastlina z navadno nedeljenimi listi in rumenimi cveti v koških, Inula: dišeče korenine omana / veliki oman
SSKJ²
omára -e ž (ȃ)
večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini
// v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ 
arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; glasb. orgelska omara orgelsko ohišje; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja
SSKJ²
omárast -a -o prid. (ȃ)
knjiž. po obliki podoben omari: sanjalo se mu je, da so po zraku vozila omarasta letala
 
obrt. omarasto pohištvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na omaro: ogledalo na omarnih vratih
 
gled. omarni oder lutkovni oder iz treh sten z odprtino za igranje v sprednji steni
SSKJ²
omárica -e ž (ȃ)
manjšalnica od omara:
a) odkleniti omarico; nizka, ozka omarica / garderobna omarica; nočna, knjiž. posteljna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; viseča omarica ki se pritrdi na steno; omarica za čevlje, prvo pomoč
b) omarica s števci in varovalkami / hidrantna omarica z vodovodno pipo in cevmi za gašenje požarov, nameščena v zidu večjih stavb
● 
knjiž. glasbena omarica glasbeni avtomat
♦ 
agr. grelna omarica termostat; elektr. kabelska omarica za povezavo in prevezavo kabla z drugimi vodniki; rad. zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki
SSKJ²
omáričen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na omarico: omarični ključ / omarični elementi
 
arhit. omarično okno okno s širokim okvirom z zunanjimi in notranjimi krili
SSKJ²
omaríja -e ž (ȋ)
nar. gorenjsko zvonjenje zvečer v čast Mariji; avemarija: ob omariji so morali biti otroci doma / omarijo zvoni
SSKJ²
omasôviti -im dov. (ō ȏ)
publ. narediti kaj množično: omasoviti telesno kulturo / organizacija je omasovila svoje vrste jih naredila številčno močnejše
SSKJ²
omasôvljenje -a s (ȏ)
glagolnik od omasoviti: omasovljenje športa / omasovljenje organizacije
SSKJ²
omastíti -ím dov., omástil (ī íknjiž.
1. namastiti, namazati: omastiti pekač; omastiti vrv
2. pomastiti1, zamastiti: omastil je časopis; pri jedi si je omastil brke
    omastíti se ekspr.
    s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso; pomastiti se: omastil se je s pečenko
    ● 
    ekspr. boji se, da bi se ob svinini preveč omastila zredila
    omaščèn -êna -o:
    omaščena brada, obleka
SSKJ²
omávčiti -im dov. (ā)
namestiti mavčno obvezo: omavčiti zlomljeno nogo
SSKJ²
omávžati -am dov. (ȃ)
1. pog. zdrgniti, nadrgniti, navadno s snegom: vrgli so ga v sneg in ga omavžali
2. nar. odstraniti ščetine, ogoliti: omavžati prašiča
● 
pog., ekspr. omavžati otroke umiti; pog., ekspr. pri kartanju so ga dobro omavžali povzročili, da je potrošil, izdal veliko denarja
SSKJ²
omàz -áza m (ȁ á)
knjiž. namaz, premaz: omaz je suh; bitumenski omaz
SSKJ²
omázati omážem dov., omázala in omazála (á ȃ)
1. knjiž. namazati, premazati: omazati steno z bitumnom, ilovico
2. star. umazati: ne prijemajte predmetov, da jih ne omažete / omazati komu čast
SSKJ²
ombrométer -tra m (ẹ̄)
meteor. dežemer: vremenska hišica z ombrometrom
SSKJ²
ómbudsman -a m (ọ̑)
1. predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; varuh človekovih pravic: pritožiti se ombudsmanu; kandidirati za ombudsmana; evropski ombudsman; poročilo ombudsmana
2. kdor je uradno določen, da kaj ohranja, skrbi za koristi, pravice koga: časopisni ombudsman; finančni ombudsman / ombudsman za bolnike zastopnik pacientovih pravic
SSKJ²
ómbudsmanka -e ž (ọ̑)
predstavnica ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; varuhinja človekovih pravic: mnenje, poročilo ombudsmanke; kandidatka za ombudsmanko
SSKJ²
ómbudsmanski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ombudsmane: ombudsmanska funkcija / ombudsmanska shema
SSKJ²
ómbudsmanstvo -a s (ọ̑)
dejavnost in poslanstvo varuha človekovih pravic: mnogi si ombudsmanstvo še vedno predstavljajo kot izključno pritožbeni organ
SSKJ²
omeceváti -újem tudi omécevati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̄)
zastar. obotavljati se, omahovati: videl je, da omecuje / omecevala je, ali naj gre ali ne
SSKJ²
omečíti -ím in oméčiti -im dov., oméči tudi omêči; oméčil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
omehčati: njegove solze so jo omečile; ni se dal omečiti; ekspr. njen jok bi še kamen omečil / guba nad obrvmi se mu je omečila
SSKJ²
omedíti -ím dov., omédil (ī í)
povzročiti, da postane kaj medno, mehko: omediti sadje; te hruške se hitro omedijo; pren., ekspr. omedil se je in prišel
SSKJ²
omedlélost -i [omedlelost in omədlelostž (ẹ́)
knjiž. omedlevica: lotevala se jih je omedlelost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omedléti -ím [omedleti in omədletidov., tudi omedlì (ẹ́ í)
1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu
2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila
● 
zastar. fotografije so že precej omedlele obledele
    omedlèl in omedlél -éla -o:
    našli so jo omedlelo
SSKJ²
omedlévanje -a [omedlevanje in omədlevanjes (ẹ́)
glagolnik od omedlevati: njeno pogosto omedlevanje jih je skrbelo / omedlevanje po čem
SSKJ²
omedlévati -am [omedlevati in omədlevatinedov. (ẹ́)
1. prihajati v stanje brez zavesti, zavedanja: od vročine so ljudje omedlevali
2. knjiž., ekspr. izgubljati moč, slabeti: vojaki so vse bolj omedlevali; pren. njihovo navdušenje je začelo omedlevati
3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo; medleti: zarja že omedleva / ekspr. ulična svetilka omedleva slabo sveti
4. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: omedlevati po domačih krajih
SSKJ²
omedlévica -e [omedlevica in omədlevicaž (ẹ̑)
lažja, kratkotrajna nezavest: to jo je tako prestrašilo, da je padla v omedlevico; biti v omedlevici; pren., ekspr. narod se je prebudil iz omedlevice
SSKJ²
omedlévičen -čna -o [omedlevičən in omədlevičənprid. (ẹ̑)
nanašajoč se na omedlevico: omedlevične slabosti / živeti v omedlevičnih sanjah
SSKJ²
ómega -e tudi -- ž (ọ̑)
zadnja črka grške abecede: alfa in omega [ω]
● 
ekspr. Shakespeare je zanj alfa in omega samo Shakespeara ceni, občuduje; ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran
SSKJ²
omegléti -ím [oməgletidov., omeglì in omègli (ẹ́ í)
knjiž. postati nejasen, moten: zrak je omeglel od dima
    omeglèl in omeglél -éla -o:
    omeglela okna; od vina omeglele oči
SSKJ²
omeglíti -ím [oməglitidov., omeglì in omègli; omèglil (ī í)
narediti kaj nejasno, motno: dim je omeglil ozračje / solze so ji omeglile oči
 
knjiž. strah ji je omeglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti
    omeglíti se 
    postati meglen: nenadoma se je obzorje omeglilo
    omegljèn -êna -o:
    omegljen pogled
SSKJ²
omehčánje -a s (ȃ)
glagolnik od omehčati: omehčanje kože
SSKJ²
omehčáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj mehko, mehkejše: milnica je brado omehčala; omehčati kožo / posušeno sadje omehčati v sladki vodi
2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: omehčati koga; z lepo besedo je omehčal njeno srce; ni se dala omehčati; po dolgih prošnjah, nazadnje se je le omehčal in plačal / bolečine so omehčale njegovo voljo naredile jo manj izrazito, močno
♦ 
kem. omehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
    omehčáti se ekspr.
    postati manj strog, bolj mil: glas se mu je nenadoma omehčal; poteze na obrazu so se omehčale
    ● 
    ekspr. vozli na vrvi se še niso omehčali se še niso zrahljali
    omehčán -a -o:
    spregovoril je z omehčanim glasom; omehčana voda
     
    sneg je bil že nekoliko omehčan se je udiral, vdajal; ekspr. po polnoči so bili že precej omehčani v nogah so bili negotovi v hoji zaradi vinjenosti
SSKJ²
omehčávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, da postane kaj mehko, mehkejše: z milom omehčavati kožo
2. ekspr. povzročati, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: to omehčava tudi mojega očeta
SSKJ²
omehkúžiti -im dov. (ú ȗ)
star. pomehkužiti: udobno življenje človeka omehkuži; v toplem hlevu se živina omehkuži
    omehkúžen -a -o:
    omehkuženi ljudje
SSKJ²
omehúriti se -im se dov. (ú ȗ)
knjiž. pokriti se z mehurji: koža opečenca se je omehurila
    omehúrjen -a -o:
    omehurjen od kopriv
SSKJ²
omèj -êja m (ȅ é)
bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda
SSKJ²
omêjek -jka m (ȇ)
knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na omejku; po omejkih se je zaraslo grmovje / v omejku je pel slavček
// travnat del med cesto in njivo, vrtom: živina se pase po omejku ob cestnem jarku
SSKJ²
omejênček -čka m (é)
ekspr. manjšalnica od omejenec: mali omejenček se je igral na tleh / imeli so ga za omejenčka
SSKJ²
omejênec -nca m (é)
nav. ekspr. omejen, neumen človek: le omejenci bi verjeli takemu dokazu; ne bodite taki omejenci / duševni omejenec
SSKJ²
omejênost -i ž (é)
1. lastnost, značilnost omejenega:
a) časovna omejenost pojava; pokrajinska omejenost upora / omejenost pooblastila
b) očitati komu omejenost in duhovno ozkost / omejenost takega ravnanja je očitna / duševna, nazorska omejenost / v svoji omejenosti ni na to nikoli pomislil
2. ekspr. kar je omejeno, neumno: zapisal je nekaj omejenosti
SSKJ²
omejeválec -lca m (ȃ)
kar kaj omejuje: nizka raven povpraševanja je največji omejevalec rasti proizvodnje; omejevalec hitrosti; omejevalec vrtljajev motorja
SSKJ²
omejeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na omejevanje: omejevalni ukrepi / omejevalne pripombe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omejeválnik -a m (ȃ)
strojn. priprava, ki omejuje hitrost gibanja stroja, strojnega dela: omejevalnik pri dvigalu / omejevalnik hitrosti
♦ 
rad. vezje v sprejemniku, ojačevalniku, ki omejuje amplitude električnih signalov
SSKJ²
omejevánje -a s (ȃ)
glagolnik od omejevati: naprava za omejevanje hitrosti dvigala / predlogi za omejevanje investicij / kritizirati omejevanje zgodovine na Evropo
SSKJ²
omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje
    omejeváti se publ.
    kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: jaz se od tega stališča omejujem
    omejujóč -a -e:
    omejujoča določila
    omejeván -a -o:
    omejevan v razvoju
SSKJ²
omejítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od omejiti: omejitev parcele / sporazum o omejitvi oboroževanja / omejitev prostosti
 
avt. znak za omejitev hitrosti
2. dejstvo, da je kaj omejeno: upoštevati omejitve; odpraviti omejitve vpisa na fakulteto / ublažiti trditev z nekaterimi omejitvami
SSKJ²
omejíti -ím dov., omêjil (ī í)
1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav
2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum
3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor
4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine
b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje
// preprečiti širjenje kakega pojava: omejiti požar, upor
// narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo
5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost
6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi
● 
publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti
    omejíti se publ.
    pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: člani so se omejili od predsednikove izjave; javno se omejiti
    omejèn -êna -o
    1. deležnik od omejiti: imeti omejen delovni čas; požar je bil hitro omejen; hitrost je omejena; število udeležencev je omejeno; pojav je časovno omejen / z visokimi gorami omejeno jezero
    2. publ. majhen, skromen: akcija je imela omejen učinek; imeti omejene možnosti za uspeh; razpolagati z omejenimi sredstvi
    3. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bil je dober, ampak omejen človek / duševno, nazorsko omejen / ekspr. ljudje omejene pameti
    // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: omejen obraz / omejena izjava; tako ravnanje se mi zdi omejeno
    ♦ 
    geom. na obeh straneh omejena črta; z ravnimi ploskvami omejeno telo; mat. omejena množica množica, ki ne sega čez vse meje; omejeno zaporedje zaporedje, ki ima spodnjo in zgornjo mejo; pravn. omejeno jamstvo jamstvo, ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom družba, pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev
SSKJ²
omejítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na omejitev: omejitveni ukrepi
SSKJ²
omejljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da omejiti: tudi ta pravica je omejljiva
SSKJ²
oméla -e ž (ẹ̄)
bot., v zvezah: bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; rumena omela grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; evropsko ohmelje
SSKJ²
omêlast -a -o prid. (é)
ekspr. podoben omelu, metli: ima košate omelaste brke / kobila z omelastim repom
SSKJ²
omêlce -a s (ē)
manjšalnica od omelo: očistiti pohištvo z omelcem
SSKJ²
omêlo -a s (é)
priprava za ometanje, pometanje, navadno iz šopov žime, ščetin z daljšim držajem: oviti mokro krpo na omelo; z omelom odstraniti pajčevino; shramba za metle in omela / pečno omelo; žično omelo; omelo iz bombažnih res
 
ekspr. pod nosom ima prava omela zelo košate brke
SSKJ²
omémba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od omeniti: vznemirila ga je omemba njegovega imena / že omemba slovesa ji je pokvarila razpoloženje; omembe vredna zgodba / ekspr. to ni niti omembe vredno; star. med odličnimi vzgojitelji zaslužita omembo tudi tadva da sta omenjena
// pripomba, opomba: to sklepajo iz njegovih spisov in raztresenih omemb
SSKJ²
ómen -a m (ọ̄)
knjiž. znamenje, kateremu se pripisuje, da kaj napoveduje: to je dober, slab omen za prihodnost
SSKJ²
omencáti -ám [oməncatidov. (á ȃ)
pomencati: omencala je predpasnik; omencati si oči
 
omencal si je premražene roke zmencal
 
agr. omencati proso ometi
SSKJ²
omének -nka m (ẹ̑)
star. omemba: tu so prvi omenki naše pripovedne pesmi
SSKJ²
omenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omeniti: protestirali so že proti sami omenitvi njegovega imena; o tem smo pričakovali vsaj omenitev
SSKJ²
omeníti in oméniti -im dov. (ī ẹ́)
1. na kratko, nekoliko spregovoriti o kom: od takrat ga ni nikoli več omenila; ko sem mu jo omenil, se je razjezil / mimogrede, na kratko, posebej omeniti; ekspr. tega ni niti z besedico omenila / na tem mestu naj omenimo rudišča, zastar. rudišč / v svojem članku je omenil avtor tudi njegovo ime navedel
2. navadno z odvisnim stavkom na kratko reči, povedati: omenili smo že, kako živijo
    oménjen -a -o:
    tako piše v omenjenem članku; omenjeno nedeljo ni nihče igral / v povedni rabi naj bo omenjeno še to, da so na koncu izgubili
SSKJ²
oménjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od omenjati: pri omenjanju njegovega imena je zardela / motilo ga je nenehno omenjanje, da so igro izgubili
SSKJ²
oménjati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat na kratko, nekoliko spregovoriti o kom: v svojih pripovedovanjih ga rad omenja; večkrat jo je omenjal / tega ni treba posebej omenjati; ekspr. slovensko vprašanje se ni niti malo omenjalo / njegovo ime omenja v mnogih sestavkih navaja
2. navadno z odvisnim stavkom govoriti, pripovedovati: kar sem prej omenjal, ne drži / ekspr. to je bilo dosti hudo, da ne omenjam vsega drugega; da je bilo tam nevarno, mi ni treba posebej omenjati
    oménjan -a -o:
    večkrat omenjana imena
SSKJ²
omériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. premeriti (z očmi): omerila ga je od nog do glave / jezno nas je omeril z očmi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omêrta -e ž (ȇ)
mafijski zakon o molčečnosti: člani združbe prisegajo na omerto, kazen za prelomljeno zaobljubo pa je smrt; prekršiti omerto
SSKJ²
omesenéti -ím dov. (ẹ́ í)
bot. postati mesnat: cvetišče, steblo omeseni
    omesenèl in omesenél -éla -o:
    omeseneli listi
SSKJ²
omesíti in omésiti -im dov. (ī ẹ́)
zamesiti, umesiti: omesiti testo
    oméšen tudi omésen -a -o:
    z maslom in jajci omešena pogača
SSKJ²
omésti1 omédem in ométem in omêsti omêdem in omêtem dov., stil. omèl oméla in omêla (ẹ́; é)
narediti, da se iz smetane izloči maslo: danes še ni omedla / omesti maslo
SSKJ²
omêsti2 omêtem tudi omêdem dov., omêtel in ométel omêtla tudi omêdel in omédel omêdla, stil. omèl omêla (é)
očistiti z metlo, omelom: omesti dimnik; omesti stene pred pleskanjem / omesti z metlo; pren., ekspr. konj ga je ometel z repom
// z ometanjem, pometanjem odstraniti: omesti pajčevino, prah; omesti si sneg z obleke
 
čeb. omesti čebele s satja
    ometèn tudi omedèn -êna -o:
    ometen dimnik; ometen sat
SSKJ²
omèt -éta m (ȅ ẹ́)
na zid enakomerno nanesena malta: omet se kruši, odpada, poka; odstraniti, zgladiti omet; napeljava je pod ometom; omet je še svež / brizgani omet; notranji, stenski, stropni, zunanji omet
 
arhit. nakljuvati omet v star omet vsekati brazde, točke, da se nanj lahko prime nov omet; grad. fini omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene; grobi omet iz debelejšega peska; prani omet iz pranega (umetnega) kamna
SSKJ²
ometáča1 -e ž (á)
orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; zidarska žlica: ometača in zidarsko kladivo
SSKJ²
ometáča2 -e ž (á)
zastar. omelo: vzel je ometačo in pomagal pri čiščenju
SSKJ²
ométalo tudi ometálo -a s (ẹ́; á)
zastar. omelo: pomesti pepel z ometalom
SSKJ²
ométanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od ometati1: ometanje dimnikov / ometanje čebel s satja
SSKJ²
ométati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. čistiti z metlo, omelom: ometati dimnik, peč; ometati stene pred beljenjem
// z ometanjem, pometanjem odstranjevati: ometati pajčevine, prah, saje
 
čeb. ometati čebele s satja
2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: privzdignila je krilo, da ne bi ometala po tleh; dolga vrv ometa po zidu / maček jo je ometal z repom po nogah
● 
ekspr. kar naprej ometa okrog hiše hodi
SSKJ²
ométati2 -am nedov. (ẹ̄)
delati, da se iz smetane izloči maslo; mesti1naučil se je ometati / ometati maslo
SSKJ²
ométati3 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. nar. ometavati: ko je ometal hišo, se je ponesrečil
2. star. obmetavati: ometali so ga s kamni in blatom / nasprotnike je ometal z najgršimi psovkami
SSKJ²
ométati4 -am nedov. (ẹ̑)
zastar. zanikovati, ne priznavati: te resnice ni mogoče z ničimer ometati; ometali so njegove trditve; ometati veljavnost oporoke
SSKJ²
ometáti5 oméčem dov., omêči omečíte; omêtal (á ẹ́)
1. enakomerno nanesti malto na zid: hišo so že ometali; ometati s cementno malto / ometati zid
2. star. obmetati: otroci so ga ometali z blatom / veje so ga ometale s cvetjem
    ometán -a -o:
    ometan strop, zid; hiša je že ometana
SSKJ²
ometávanje -a s (ȃ)
glagolnik od ometavati: ometavanje hiše; apno za ometavanje
SSKJ²
ometávati -am nedov. (ȃ)
1. enakomerno nanašati malto na zid: začeli so ometavati; ometavati hišo
2. star. obmetavati: ometavati psa s kamni / nasprotnike so ometavali z najgršimi psovkami
SSKJ²
ométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na omet: ometni prah
 
elektr. ometna inštalacija inštalacija z vodniki v ometu
SSKJ²
ométi ománem dov., nam. omét in omèt (ẹ́ á)
agr. ločiti zrna prosa od latov s stopanjem po njih: letos so že omeli in omlatili / ometi proso
SSKJ²
omética -e ž (ẹ̑)
obrt. vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje: ometica in križni vbod / šivati na ometico entlati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ómica -e ž (ọ̑)
ljubk. manjšalnica od oma: omica je nevarno zbolela
SSKJ²
omíka -e ž (ȋknjiž.
1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / človek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko
2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva
SSKJ²
omíkanec -nca m (ȋknjiž.
1. kulturen človek: divjaki in omikanci
2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi
SSKJ²
omíkanost -i ž (ȋknjiž.
1. kulturnost: to dokazuje njegovo visoko omikanost / omikanost naroda / ekspr. omikanost stila izdelanost, izoblikovanost
2. izobrazba: pridobiti si omikanost z lastno pridnostjo
SSKJ²
omíkati -am dov. (ȋknjiž.
1. razviti, kultivirati: omikati jezik
2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale; omikati in olikati / omikati divjake civilizirati
    omíkan -a -o
    1. deležnik od omikati: jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen; biti omikan v nemških šolah
    2. star. ki ima izobrazbo; izobražen: učitelj je bil edini omikani človek v vasi / biti pesniško omikan
SSKJ²
omilítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omiliti: omilitev posledic nesreče
 
pravn. izredna omilitev kazni po pravnomočni sodbi
SSKJ²
omíliti -im dov. (ī)
1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis
// narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa
// narediti kaj manj ostro, negativno: omiliti izjavo, kritiko, mnenje
2. narediti, da se kaj pojavlja
a) v manj visoki stopnji: omiliti carine / omiliti zahteve
b) v manj izraziti obliki: omiliti stanovanjsko stisko; vihar se je omilil; knjiž. strmina se je nekoliko omilila zmanjšala
3. star. priljubiti, prikupiti: s svojim pripovedovanjem mi je kraj zelo omilil; knjiga se je mnogim omilila
    omíljen -a -o:
    omiljena oblika romantike; to je omiljena snov njihovih pogovorov
SSKJ²
omíljenje -a s (ȋ)
glagolnik od omiliti: omiljenje predpisov / omiljenje ostrine
SSKJ²
omiljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od omiljevati: omiljevanje posledic poplave / omiljevanje nasprotij
SSKJ²
omiljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe
// delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo
// delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve
2. delati, da se kaj pojavlja
a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve
b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja
3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale
SSKJ²
omilováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. pomilovati, sočustvovati2vsi so omilovali nesrečno dekle / omilovati svojo usodo objokovati
SSKJ²
ominózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki napoveduje zlasti kaj slabega, hudega: vojna je ominozna beseda / ominozni ukrepi
SSKJ²
omíselje -a [omisəljes (ȋ)
star. miselnost, mišljenje: to se je kot rak zajedlo v njihovo omiselje / tako omiselje odklanja mnenje
SSKJ²
omísliti si -im si dov., omíšljen (í ȋ)
ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti
    omísliti star.
    preskrbeti, oskrbeti: omislil ji je gramofon / omisliti koga z vsem potrebnim
SSKJ²
omíšljati si -am si nedov. (í)
1. ekspr. kupovati si, priskrbovati si: vedno si omišlja obleke po zadnji modi; omišljal si je čedalje več parcel / za njo so si začele omišljati klobučke tudi njene vrstnice začele nositi
2. knjiž. raziskovati, proučevati: objavil je vrsto podatkov, gradiva pa ni omišljal in razlagal
SSKJ²
omíti omíjem dov., omìl (í ȋ)
star. umiti: omiti umazana tla; omiti se z mrzlo vodo / omiti madež, rano izmiti
    omít -a -o:
    omita okna
SSKJ²
omízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na omizje: omizni pogovori / omizni sosed
SSKJ²
omízje -a s (ȋ)
1. skupina ljudi, ki sedijo za isto mizo: omizje je začelo peti / igralno, pivsko omizje / stalno omizje / ekspr. ideje Zoisovega omizja družbe, kroga
// navadno uradno srečanje, na katerem udeleženci izmenjujejo mnenja, stališča: organizirati, pripraviti strokovno, tehnično omizje; regionalno delovno omizje; udeleženci pogajalskega omizja / književniško omizje na temo Slovenska poezija zadnjega desetletja / televizijsko omizje oddaja, kjer udeleženci izmenjujejo mnenja, stališča; povabiti goste v Omizje oddajo Omizje
2. ekspr. večja miza s pripadajočimi stoli, klopmi: družba ima svoje omizje; prazno omizje / vstati izza omizja
SSKJ²
omíznik -a m (ȋ)
knjiž. član omizja: nekateri omizniki so že vstajali
SSKJ²
omláčiti -im in omlačíti -ím dov., omláčil (á ā; ī í)
knjiž. narediti mlačno: omlačiti jed
    omláčiti sein omlačíti se
    postati mlačen: mleko se je omlačilo / po tem dogodku se je njuno prijateljstvo omlačilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omladéti -ím dov. (ẹ́ í)
star. pomladiti se: med vnuki je omladel / drevje spomladi omladi
● 
star. ko hruška omladi, je prav okusna postane godna
    omladèl in omladél -éla -o:
    omladelo drevo
SSKJ²
omladína -e ž (í)
zastar. mladina: navdušenje omladine
SSKJ²
omladínec -nca m (ȋ)
zastar. mladinec: nekateri omladinci so glasovali zoper predlog
SSKJ²
omladínski -a -o prid. (ȋ)
zastar. mladinski: omladinska organizacija
SSKJ²
omladíti -ím dov., omládil (ī í)
star. pomladiti: s kopelmi omladiti telo / vino je starca omladilo
    omladíti se 
    pomladiti se: drevje se je spomladi omladilo
    ● 
    star. hruške so se omladile in postale sladke so postale godne; star. luna se je omladila nastopil je prvi krajec
    ♦ 
    agr. omladiti lan izgoditi
    omlajèn -êna -o:
    imeti omlajen obraz
SSKJ²
omláhniti -em dov. (á ȃ)
star. postati mlahav: roke in noge so bolniku omlahnile / v brezdelju jim je duh omlahnil
● 
zastar. pazi, da ti načrt ne omlahne se ne izjalovi
SSKJ²
omlatíti in omlátiti -im dov., prvi pomen tudi omláčen (ī á)
1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja: omlatiti ajdo, ječmen, pšenico / pri sosedovih so že omlatili končali mlačev
2. star. natepsti, pretepsti: fantje so pošteno omlatili izzivalca
● 
ekspr. v trenutku je omlatil kos kruha pojedel; ekspr. pri nas si omlatil pojdi; nisi zaželen
SSKJ²
omléda -e ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: kako je bilo mogoče, da so uprizorili tako omledo
SSKJ²
omléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄nav. ekspr.
1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna
// zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus
2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik
    omlédno prisl.:
    omledno govoriti
SSKJ²
omlédnost -i ž (ẹ́)
nav. ekspr. lastnost, značilnost omlednega: omlednost jedi / zgodba je napisana z odbijajočo omlednostjo / njenih omlednosti ima že čez glavo
SSKJ²
omléta -e ž (ẹ̑)
palačinki podobna jed iz stepenih jajc, v katera so navadno vmešani različni dodatki: peči omlete; nadev, testo za omlete / gnjatna, skutina omleta; krompirjeva, zelenjavna omleta; omleta z gobami, s sirom / jajčna omleta / pohorska omleta sladica iz biskvitnega testa, nadevana z vloženimi brusnicami in obložena s stepeno sladko smetano
SSKJ²
omléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na omleto: omletno testo / omletna ponev plitva ponev z ročajem
SSKJ²
ómnibus -a m (ọ̑)
1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego
2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus
// z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov
♦ 
film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; v prid. rabi: omnibus film, revija
SSKJ²
ómnibusen -sna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na omnibus: omnibusna proga / omnibusna pripoved
SSKJ²
omnipoténten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. vsemogočen, vpliven: omnipotentni visoki uradniki
SSKJ²
omočíti omóčim dov. (ī ọ́)
1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice
2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo
// pomočiti: omočil je palec v vodo
♦ 
knjiž., ekspr. tudi oni si morajo omočiti grlo kaj popiti; star. starki so se omočile oči postale solzne
    omóčen -a -o:
    omočen klobuk; omočena tla
SSKJ²
omočljív -a -o prid. (ī í)
kem. ki se veže z vodo: omočljiva snov
SSKJ²
omodréti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. pomodreti: grozdje se je napelo in omodrelo / nos mu je omodrel
    omodrèl in omodrél -éla -o:
    omodrele ustnice
SSKJ²
omogóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od omogočati: omogočanje dela znanstvenim delavcem
SSKJ²
omogóčati -am nedov. (ọ́)
delati, povzročati, da je kaj mogoče: ugodni podnebni pogoji so omogočali trajno naselitev; omogočati delovanje, gibanje, kontrolo, rast; omogočati otrokom šolanje / omogočati pogoje za delo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omogočeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. omogočati: lega ob morju je omogočevala trgovanje s sosednjimi deželami; omogočevati otrokom šolanje
SSKJ²
omogóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
narediti, povzročiti, da je kaj mogoče: znanje mu je omogočilo uspešno delo; omogočiti nastop, rast, razvoj, šolanje; gradnjo so omogočili z mednarodnimi krediti
    omogóčen -a -o:
    omogočen je vpis na univerzo
SSKJ²
omôlkniti -em [omou̯knitidov., tudi omolkníte; tudi omolkníla (ó ȏ)
zastar. obmolkniti: ob tem spominu sta oba omolknila
SSKJ²
omoríka in omórika -e ž (í; ọ̑)
bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami, Picea omorica: omorika v parku / smreka omorika
SSKJ²
omòt -óta m (ȍ ọ́knjiž.
1. ovoj, ovitek: omot se je raztrgal; papirnati omot; omot iz polivinila
2. kuverta: dati vizitko v omot; napisati naslov na omot
3. paket, zavoj: poslati omot po pošti; prenašati težke omote
SSKJ²
omótati -am tudi omotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ)
knjiž. oviti, zaviti: omotati vrvico okrog česa; knjigo omotati s papirjem / rano so mu skrbno omotali obvezali / omotali so ga v suknjo zavili, oblekli
    omótan tudi omotán -a -o:
    zavitek je bil omotan z rdečim trakom; ekspr. ženska je bila vsa omotana
SSKJ²
omotávanje -a s (ȃ)
glagolnik od omotavati: omotavanje z vrvico
SSKJ²
omotávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. ovijati, zavijati: vrat mu je skrbno omotavala, da se ne bi prehladil
SSKJ²
omóten -tna -o prid. (ọ̄)
star. omotičen: imeti omotno glavo / omotna pijača, rastlina
♦ 
bot. omotna ljuljka med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi, Lolium temulentum
    omótno prisl.:
    omotno dišeče rože
SSKJ²
omótenost -i ž (ọ́)
star. stanje omotenega človeka: omotenost in prava pijanost / v duševni omotenosti narediti samomor
SSKJ²
omótica -e ž (ọ̑)
1. stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z občutkom telesne slabosti: obšla ga je omotica; zdramiti se iz omotice; hoditi kakor v omotici / ekspr. vinska omotica se mu je že izkadila / star. prebuditi se iz globoke, trdne omotice nezavesti, omedlevice
2. zastar. omotična snov, sredstvo: primešati pijači omotice
SSKJ²
omótičav -a -o prid. (ọ̑)
nagnjen k omotici: rada jo boli glava in omotičava je
SSKJ²
omótičen -čna -o prid.(ọ̄)
nanašajoč se na omotico: omotičen človek; glavo je imel težko in omotično / omotično spanje
// ki povzroča omotico: omotična globina, višina; omotična snov / omotičen vonj
    omótično prisl.:
    omotično dišati; omotično globok prepad
     
    ekspr. omotično visoke cene zelo visoke, pretirane
SSKJ²
omótičnost -i ž (ọ̄)
značilnost, stanje omotičnega: omotičnost bolnika; omotičnost od vina / obšla, prevzela ga je omotičnost omotica
SSKJ²
omotíti in omótiti -im dov. (ī ọ́knjiž.
1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet
 
ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala
2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi
    omóten stil. omóčen -a -o:
    omoten od dima, pijače
SSKJ²
omotljív -a -o prid. (ī í)
zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj
SSKJ²
omotvóziti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. z vrvjo privezati: omotvozil je kravo in jo odgnal / ujetnika so dobro omotvozili zvezali, povezali
SSKJ²
omožátiti se -im se dov. (á ȃ)
ekspr. postati možat, dorasel: dozorel je in se omožatil / obraz se mu je precej omožatil
SSKJ²
omožênka -e ž (é)
ekspr. poročena ženska: ima razmerje z omoženko; samske in omoženke
SSKJ²
omožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omožiti: bila je proti njeni omožitvi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omožíti se -ím se dov., omóžil se (ī í)
v zvezi z osebo ženskega spola poročiti se: že zdavnaj bi se lahko omožila / omožiti se na kmetijo
    omožíti ekspr.
    dati, oddati v zakon: omožiti hčer / dobro, slabo jo je omožila
    omožèn -êna -o:
    ima dve omoženi sestri
SSKJ²
omračênec -nca m (é)
knjiž. duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnišnica za omračence
SSKJ²
omračênje -a s (é)
glagolnik od omračiti: omračenje čela / omračenje spomina / umsko omračenje
SSKJ²
omračênost -i ž (é)
lastnost, stanje omračenega: omračenost njegovega pogleda ga je vznemirila / umska omračenost
SSKJ²
omračeváti -újem nedov. (á ȗknjiž.
1. delati nejasno, zmedeno: lažne trditve omračujejo resnico
 
knjiž. um se ji omračuje postaja duševno bolna
2. delati mračno, temno: meglice so omračevale luno; pren. trpljenje mu je omračevalo zadnja leta življenja
SSKJ²
omračítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omračiti: omračitev obraza / omračitev uma
SSKJ²
omračíti -ím dov., omráčil (ī íknjiž.
1. narediti mrko, neprijazno: težave mu niso omračile obraza; zaradi takega govorjenja se mu je čelo omračilo
2. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je omračila duha; tudi vino mu ni omračilo glave; zaradi mnogih dogodkov se mu je omračil spomin
3. narediti mračno, temno: nobena meglica ni omračila neba; za hip se je soba omračila
● 
knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; knjiž., ekspr. pred očmi se mu je omračilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zdelo, da vidi nejasno, mračno
    omračèn -êna -o
    1. deležnik od omračiti: omračen obraz; človek z omračenim umom
    2. ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost: njihovi omračeni pogledi niso obetali nič dobrega
SSKJ²
omrazíti -ím in omráziti -im dov., omrázil (ī í; ā ȃ)
star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: sovražnik je hotel mladini omraziti naš jezik; dom so mu popolnoma omrazili
    omražèn -êna -o in omrážen -a -o in omrazèn -êna -o in omrázen -a -o
    osovražen: pri vseh je bil omražen; v njem so gledali pripadnika omražene oblasti
SSKJ²
omráznica -e ž (ȃ)
nar. tolminsko drobna, majhna snežinka: naletavale so omraznice
SSKJ²
omréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. prevleči z mreno: tanki oblaki so omrenili nebo
SSKJ²
omréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok
 
elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave
2. nanašajoč se na omrežje 2: omrežni kabel, priključek, protokol; omrežna naprava, oprema / omrežna kartica naprava, ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem / omrežni strežnik, tiskalnik / omrežni računalnik; omrežna povezava
SSKJ²
omréženost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost omreženega: poskrbeli so za informacijsko omreženost občanov; globalna omreženost
SSKJ²
omreževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. obdajati, ograjevati z mrežo: omreževati vrt / pajčevina je omreževala travo
2. povezovati v omrežje, vzpostavljati omrežje na določenem območju: telekomunikacijsko podjetje je v sodelovanju z vlado začelo omreževati državo
3. ekspr. zvijačno pridobivati si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ona zna omreževati moške
SSKJ²
omréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. knjiž. obdati, ograditi z mrežo: omrežiti taborišče / omrežiti okno zamrežiti; nebo se je omrežilo z oblaki
2. povezati v omrežje, vzpostaviti omrežje na določenem območju: namestil je omrežno kartico in omrežil računalnik; omrežiti vsa večja mesta
3. ekspr. zvijačno pridobiti si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ta ženska je že marsikoga omrežila / omrežiti komu pamet, srce
4. knjiž., ekspr. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdati: knjiga ga je omrežila z novimi idejami / misel na bolnega očeta ga je omrežila z žalostjo
    omréžen -a -o:
    omreženo okno
SSKJ²
omréžje -a s (ẹ̑)
1. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju: električno, vodovodno omrežje; železniško omrežje je gosto / omrežje prekopov / okvara na telefonskem omrežju / z oslabljenim pomenom izboljšati cestno omrežje ceste / mobilno omrežje brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon
 
elektr. razdelilno omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem; ptt krajevno telefonsko omrežje ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje
2. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem območju: trgovsko, zdravstveno omrežje / računalniško omrežje sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij; družabno omrežje spletna storitev, kjer se uporabniki povezujejo med seboj in si delijo različne vsebine; družbeno ali socialno omrežje družabno / omrežje šol
// med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost; mreža: organizirati obveščevalno omrežje / omrežje sodelavcev
3. knjiž. (kovana okenska) mreža: omrežje na oknih banke, zapora / okensko omrežje
4. knjiž., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži; mreža: omrežje žilic na roki
SSKJ²
omrežnína -e ž (ī)
plačilo za uporabo elektroenergetskega omrežja: višina omrežnine; spremembe omrežnin različno vplivajo na končne cene električne energije; omrežnina za gospodinjske uporabnike
SSKJ²
omŕsiti se -im se dov. (ŕ r̄)
zastar. kaj malega pojesti: danes se še nisem omrsil
● 
zastar. noben petek se ni omrsil ni jedel mesnih jedi; zastar. fant in dekle sta se omrsila imela spolni odnos
SSKJ²
omršavéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati zelo suh, zelo shujšan: voli so ob slabi krmi kmalu omršaveli; ekspr. oče je od skrbi čisto omršavel
    omršavèl in omršavél -éla -o:
    omršavel obraz; omršavela živina
SSKJ²
omrtvélost -i ž (ẹ́)
stanje omrtvelega: omrtvelost udov / zbuditi se iz omrtvelosti / omrtvelost v kulturnem življenju / duševna omrtvelost
SSKJ²
omrtvênje -a s (é)
glagolnik od omrtveti: omrtvenje nog / omrtvenje duha
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
omrtvéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati neobčutljiv, brezčuten: roke in noge so mu omrtvele; po injekciji so mu omrtvele mišice na obrazu; sedel je nepremično, kakor da je omrtvel / omrtveti od strahu
// ekspr. postati manj dejaven, manj delaven: v zadnjih letih je popolnoma omrtvel
    omrtvèl in omrtvél -éla -o:
    omrtveli deli telesa
SSKJ²
omrtvíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od omrtvičiti: lokalno omrtvičenje; omrtvičenje živca / omrtvičenje ustvarjalnega duha
SSKJ²
omrtvíčenost -i ž (ȋ)
stanje omrtvičenega: omrtvičenost je popuščala; zdramiti se iz omrtvičenosti / omrtvičenost telesa in duha
SSKJ²
omrtvíčiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je omrtvičil noge; z udarcem mu je omrtvičil roko
 
med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov
2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: razmere so ga omrtvičile / beda je omrtvičila njegovo življenje; omrtvičiti voljo
// ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni zameti so omrtvičili promet; omrtvičiti osvobodilno gibanje
    omrtvíčen -a -o:
    omrtvičen del telesa; bil je ves omrtvičen od strahu
SSKJ²
omrtvítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omrtviti: omrtvitev zobnega živca
SSKJ²
omrtvíti -ím dov., omŕtvil (ī í)
1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: kap mu je omrtvila desno stran / svetloba mu je omrtvila oči
// med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov: pred operacijo so mu omrtvili nogo / omrtviti živec
2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: utrujenost ga je omrtvila; pren. teror je za nekaj časa omrtvil navdušenje množic za osvobodilno gibanje
// ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni meteži so omrtvili cestni promet
    omrtvèn -êna -o:
    omrtvene noge; ta dejavnost je precej omrtvena
SSKJ²
omŕviti -im dov. (ŕ ȓ)
zastar. rahlo odlomiti, odtrgati: omrvil je nekaj kruha in drobtine natresel siničkam / omrviti koruzo oluščiti, orobkati
SSKJ²
omŕza -e ž (ȓ)
star. velik odpor, sovraštvo: ta občutek se je v njem stopnjeval do omrze
SSKJ²
omŕzel -zla -o [omərzəu̯prid. (ŕ)
star. otrpel, premrl: omrzli prsti; greje si omrzle noge; prim. omrzniti
SSKJ²
omrzéti -ím dov. (ẹ́ ístar.
1. z dajalnikom postati zoprn: celo petje ji je omrzelo; življenje mu je do skrajnosti omrzelo
2. postati nedostopen, hladen: po tem dogodku je omrzel / pogled mu je omrzel
    omrzèl in omrzél -éla -o:
    omrzelo ime
SSKJ²
omrzíti -ím dov., omŕzil (ī ístar.
1. z dajalnikom narediti, da postane kdo, kaj zoprn: hoteli so ga ogrditi in omrziti; učenje mu je šolo omrzilo; življenje doma se mu je omrzilo
2. (zelo) zasovražiti: po tem dogodku ga je omrzil; omrzil je svoj rojstni kraj
    omrzèn -êna -o tudi omržèn -êna -o
    osovražen: videl je svoje omrzene gospodarje
SSKJ²
omŕzniti -em dov. (ŕ ȓknjiž.
1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila
2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo
● 
ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetno
    omŕznjen -a -o:
    omrznjen krompir; omrznjene noge; 
prim. omrzel
SSKJ²
omuhávati se -am se nedov. (ȃ)
1. nar. obotavljati se, obirati se: šel je nerad, zato se je omuhaval
2. star., v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: omuhava se okrog sosedove hčerke
SSKJ²
omúliti -im dov., omulíla tudi omúlila (ú ū)
1. z gobcem potrgati in pojesti: krava je omulila nekaj šopov trave
2. knjiž., ekspr. pristriči, skrajšati: omuliti brado, rep
    omúljen -a -o:
    omuljeni travniki; tu je zdaj vse omuljeno pomuljeno
    ● 
    ekspr. omuljena srajca oguljena, izrabljena
SSKJ²
omúžiti -im, in omužíti in omúžiti -im dov.(ū ȗ; ī ú)
zastar. olupiti, obeliti (kaj muževnega): omužiti hlode
    omúžiti sein omužíti se in omúžiti se
    postati muževen: trte so se omužile
SSKJ²
òn ôna -o stil. zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nj oziroma -enj [ənj, če se predlog končuje na soglasnikž. njé, njêj tudi njèj tudi njì, njó, njêj tudi njèj tudi njì, njó, enklitično rod. je, daj. ji, tož. jo, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -njo; s. kakor m., le tož. ôno stil. onó tudi njêga; mn. m. ôni stil. oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími, enklitično rod., tož. jih, daj. jim, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nje; ž. ône stil. oné dalje kakor m.s. ôna stil. oná dalje kakor m.dv. m. ônadva tudi onádva stil. ôna, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh stil. njú, njíma tudi njíma dvéma, njíju tudi njìh tudi njìh dvá stil. njú, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh tudi njíma tudi njíma dvéma, njíma tudi njíma dvéma, enklitično rod., tož. ju in jih, daj. jima, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nju; ž. ônidve stil. onédve dalje kakor m., le tož. njíju tudi njìh tudi njìh dvé stil. njú; s. kakor ž. (ȍ ó)
1. izraža osebo ali stvar, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: tudi on se boji; voznik je v bolnišnici, onidve pa sta nepoškodovani; vendar ima prav on in ne ti; nihče ni tako močen kakor on; ekspr.: čakaj, on ti bo že pokazal; kdo drug, če ne ona; elipt.: kdo je to rekel? Ona; on pa poštenjak, kje neki; on da bi to storil / pog., iron. ne mara zanj, pozna on take prijatelje / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ona in brat se dobro razumeta; oni trije so mrtvi; ona, edinka, sme delati vse, kar hoče
b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: del njega samega; njemu verjameš; stori to njim na ljubo; kaj to njej mar; vprašaj njega, on vse ve; ekspr. še njega je treba / nič se ga ne boj; ne poznam ga; koliko jih je; jih res ne poznaš; knjiž. hranil je zaupano mu skrivnost; včeraj sem jo srečal / pog. ga malo briga, če drugi stradajo
c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez njega bomo težko uspeli; pametnejša je od njiju; med njimi ni razlik; za njih se nihče ne zmeni zanje / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: skrbno pazite nanj; odšel je ponjo
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: ni ga doma; sanja se ji; zebe jih; z njim je drugače njegov položaj je drugačen; z njima gre navzdol / knjiž. kaj mu je storiti mora storiti
2. v dajalniku, navadno v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: roka mu drhti; lice se ji je zjasnilo; mati jima je hudo zbolela; bil jim je kakor oče / star.: slava njega spominu njegovemu; mladina, izročena njih varstvu njihovemu
3. v množini moškega spola, nekdaj, spoštljivo izraža osebo ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: pa kaj njim to pravim, prečastiti, oni imajo svoje skrbi; gospa, ali so oni pozabili torbico
● 
pog. on ima v hiši prvo besedo mož; pog. ona ga čaka pred gostilno žena; iron. kaj se repenči tole onó ta človek; star. njega dni je bilo vse drugače v nekdanjih časih; prim. ga1, jih, jo1
SSKJ²
onadva gl. on
SSKJ²
onáger in ónager -gra m (á; ọ̑)
1. pri starih Rimljanih katapult, pri katerem ročica s pračo ob izstrelitvi močno udari ob vrh ogrodja: vitel onagra; streljanje z onagrom
2. zool. oslu podobna žival, ki živi v srednji in zahodni Aziji, Equus onager: konj, osel in onager
SSKJ²
onaglasíti -ím dov. (ī í)
ugotoviti, določiti besedi naglas: za slovar je treba onaglasiti veliko novih besed
SSKJ²
onaglaševánje -a s (ȃ)
glagolnik od onaglaševati: urejanju geslovnika je sledilo onaglaševanje slovarskih iztočnic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
onaglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
ugotavljati, določati besedam naglas: na vajah so morali onaglaševati nedoločnike in deležnike
SSKJ²
onakáziti -im tudi onakazíti -ím dov., onakázil (ā ȃ; ī í)
zastar. iznakaziti: eksplozija mu je onakazila obraz
    onakážen -a -o tudi onakažèn -êna -o:
    onakaženi prsti
SSKJ²
onákšen -šna -o prid. (ā)
star., navadno v zvezi takšen in onakšen takšen in drugačen: prinesli so mu kruh, slanino, meso takšno in onakšno
SSKJ²
onaníja -e ž (ȋ)
(spolno) samozadovoljevanje: nagibati se k onaniji
SSKJ²
onaníranje -a s (ȋ)
glagolnik od onanirati: mladostno onaniranje / ekspr. kupovanje daril sebi kot čustveno onaniranje
SSKJ²
onanírati -am nedov. (ȋ)
(spolno) se samozadovoljevati: nehati onanirati; skrivaj onanirati ob pornofilmih
SSKJ²
onaníst -a m (ȋ)
kdor (rad) onanira: samozadovoljevanje onanistov
SSKJ²
onanístka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) onanira:
SSKJ²
ônda prisl. (ȏ)
zastar. takrat: verjemite mi, da smo bili onda veliko bolj srečni
SSKJ²
ôndaj prisl. (ȏ)
zastar. takrat: vi ste bili ondaj še sila mladi
SSKJ²
óndán prisl. (ọ̑-ȃ)
knjiž. pred nekaj dnevi, pred kratkim: ondan se je pri nas oglasil stric; tega človeka sem srečal ondan
SSKJ²
ôndašnji -a -e prid. (ȏ)
zastar. takraten: pozabiti njegovo ondašnjo neprijaznost / ondašnji prebivalci
SSKJ²
ôndi in óndi prisl. (ȏ; ọ̑)
star. tam: splazil se je na svinjak, da bi ondi prenočil / od ondi se je videlo morje
SSKJ²
ôndile in óndile prisl. (ȏ; ọ̑)
star. tamle: ondile so včeraj pokopali ženico
SSKJ²
ondód prisl. (ọ̄)
star. po tistih krajih, tam: ondod cvete drevje; ne hodi ondod / potikal sem se brez cilja tod in ondod / od ondod odondod
SSKJ²
ondóten -tna -o prid. (ọ́)
star. tamkajšnji: predavati na ondotni univerzi; spopadi med ondotnimi plemeni
SSKJ²
ôndu prisl. (ȏ)
zastar. tam: stopil je na grič ter se ondu naužil razgleda
SSKJ²
ondúkaj prisl. (ȗ)
zastar. tam: ondukaj rastejo strupene gobe
SSKJ²
ondulácija -e ž (á)
kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi: preparati za ondulacijo
 
friz. hladna ondulacija ki se napravi s kemičnimi sredstvi; trajna ondulacija po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; vodna ondulacija pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko
SSKJ²
ondulacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od ondulacija: ondulacijska sredstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ondulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od ondulirati: barvanje in onduliranje las
SSKJ²
ondulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
s toploto, kemičnimi sredstvi kodrati: frizerka jo ondulira / ondulirati lase
    ondulirajóč -a -e:
    biol. ondulirajoča membrana z rahlejšo citoplazmo obdan nitast izrastek, ki omogoča parazitom gibanje po krvi, sluzi
    ondulíran -a -o:
    ondulirani lasje
SSKJ²
onè1 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: jaz da bi se odkrival pred takim onetom
SSKJ²
oné2 -- zaim., mest., or. ed. m. in s. tudi oném (ẹ̄)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: aro mi je dal one, tisti mešetar; ali si res bil pri onem, pri padarju; glejte, manjka vam one – navdušenje / kam pridemo, če bo že vsak one ukazoval; zadnjič je bil spet pri svoji one / v prislovni rabi one, kaj praviš, na koga meri / v povedni rabi v glavi se mi one ... megli; prim. onega
SSKJ²
onečástiti -im dov. (á ȃ)
vzeti čast, dostojanstvo, ugled: pred ljudmi ga je onečastil; s tem dejanjem se je onečastil / onečastili so njegovo ime / onečastiti trupla padlih oskruniti
 
ekspr. onečastil mu je dekle je spolno občeval z njo
    onečáščen -a -o:
    onečaščen človek; počuti se onečaščenega; onečaščena ljubezen
SSKJ²
onečáščati -am nedov. (á)
jemati čast, dostojanstvo, ugled: onečaščati nasprotnika; s takim ravnanjem se onečašča / onečašča njegovo ime / onečaščati svete podobe skruniti
SSKJ²
onečáščenje -a s (ȃ)
glagolnik od onečastiti: onečaščenje njegovega imena / onečaščenje trupla
SSKJ²
onečaščeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga
SSKJ²
onečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
1. ekspr. umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo
2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime
    onečéden in onečêjen -a -o:
    onečedena obleka; onečeden z blatom
SSKJ²
onečêjati -am nedov. (é)
star. mazati, onesnaževati: izpušni plini onečejajo ozračje; z blatnimi čevlji onečeja tla
    onečêjati se ekspr.
    iztrebljati se: onečejati se za grmom
SSKJ²
onečístiti -im dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da kaj ni čisto: odplake onečistijo vodo; onečistiti zrak; pren., knjiž. s svojim ravnanjem je onečistila hišo
    onečíščen -a -o:
    onečiščen zrak; onečiščena rana
SSKJ²
onečíščenje -a s (ȋ)
glagolnik od onečistiti: onečiščenje vode, zraka; onečiščenje z odplakami
SSKJ²
onečiščeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak
SSKJ²
onegá -- zaim. (á)
nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: saj veš, kaj je rekel onega; takale onega, pa se nosi kot grofična; tole onega nas že ne bo učilo / to niso onega, pošteni ljudje / ali imate zdravilo za onega, za drisko / v povedni rabi kaj se boš onega, cmerila; prim. one2
SSKJ²
onégati -am tudi onegáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ)
onegaviti: gospodar je nekaj onegal po dvorišču; onegati okoli dekleta
SSKJ²
onegáv -a -o prid. (á)
star. ki ima lastnost, značilnost, ki se noče, ne more imenovati: fant je ves skuštran, onegav / vaščani planejo iz spanja in vsi onegavi strmijo v požar omamljeni, zmedeni / v zaimenski rabi: zunaj stoji onegavi Pepe; oženil se bo z onegavo Katico
SSKJ²
onegáviti -im nedov. (á ȃ)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nedovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: ves dan nekaj onegavi okoli hiše; gospodinja že onegavi po kuhinji; kaj se boš onegavil, kar z menoj pojdi; z avtom se onegavi okrog; zalotili so ga, da se onegavi z drugimi ženskami / kje pa tako dolgo onegavi je, se mudi, zadržuje; zaradi tega se ne bom onegavil se jezil, razburjal, prepiral
SSKJ²
onegávljenje -a s (á)
glagolnik od onegaviti: naveličala se je že tega onegavljenja po hiši; onegavljenje okrog žensk; onegavljenje z avtom / narediti kaj brez onegavljenja
SSKJ²
onégov -a -o zaim. (ẹ̄)
star. tisti, oni: včeraj se je oglasil onegov iz Zaplane
SSKJ²
oneída -e ž (ȋ)
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: saditi oneido
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
onemélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje onemelega: čudili so se njegovi onemelosti; ležati v dremotni onemelosti
SSKJ²
oneméti -ím dov., tudi onémi (ẹ́ í)
1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel
2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej
3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi
4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho
♦ 
jezikosl. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več
    onemèl in onemél -éla -o:
    onemel je obstal pred očetom; onemele gore; onemele ptice
SSKJ²
onemévati -am nedov. (ẹ́)
1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali
2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval
SSKJ²
onemíti -ím dov., tudi onémi; onémil (ī í)
knjiž. utišati: morda se mi bo kdaj posrečilo, da ga onemim
 
knjiž., ekspr. to je ljudi vznemirilo in onemilo zelo presenetilo
SSKJ²
onemôči -mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ́)
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel
// prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla
    onemógel -môgla in -mógla -o
    1. deležnik od onemoči: onemogel človek; postal je onemogel; onemogel se je zgrudil na tla; duševno, telesno onemogel; onemogel od dela; onemoglo zimsko sonce
    2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: onemogel bes, srd; zajokala je v onemogli jezi; prisl.: onemoglo stokati; sam.: skrbeti za onemogle
SSKJ²
onemóglost tudi onemôglost -i ž (ọ́; ó)
1. stanje onemoglega človeka: bolnico je prevzela popolna onemoglost; duševna, telesna onemoglost; starostna onemoglost; zavarovanje za onemoglost; oskrba v onemoglosti / ujetnike so izstradali do onemoglosti; zgruditi se od onemoglosti; pren. v tem romanu se kaže pisateljeva literarna onemoglost
2. v prislovni rabi, v zvezi do onemoglosti izraža visoko stopnjo, intenzivnost: do onemoglosti se napiti / ekspr.: čakali smo te do onemoglosti; oprema lokala je do onemoglosti enolična
SSKJ²
onemóglosten tudi onemôglosten -tna -o prid. (ọ́; ó)
pravn., v zvezi onemoglostna pokojnina, do 1946 invalidska pokojnina:
SSKJ²
onemogóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od onemogočati: onemogočanje delovanja, kontrole / onemogočanje filmskega režiserja
SSKJ²
onemogóčati -am nedov. (ọ́)
delati, povzročati, da kaj ni mogoče: onemogočati komu delo, stike z ljudmi / posebna naprava onemogoča premikanje v levo preprečuje
// publ. delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: onemogočati nasprotne igralce
SSKJ²
onemogóčenje -a s (ọ̑)
glagolnik od onemogočiti: onemogočenje političnega delovanja; onemogočenje stikov z drugimi
SSKJ²
onemogóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
narediti, povzročiti, da kaj ni mogoče: onemogočiti komu delo, delovanje, študij; neurje je onemogočilo promet
// publ. narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: domači igralci so popolnoma onemogočili nasprotnike; onemogočiti predsednika / pred javnostjo so ga onemogočili
    onemogóčen -a -o:
    onemogočen prehod
SSKJ²
onesmísliti -im dov., onesmíšljen in onesmísljen in onesmíslen (ī ȋ)
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj izgubi smisel: moževa smrt ji je onesmislila življenje; njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
SSKJ²
onesnáženje -a s (ȃ)
glagolnik od onesnažiti: onesnaženje morja, vode, zraka / stopnja onesnaženja se je povečala
SSKJ²
onesnáženost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost onesnaženega: onesnaženost morja, zraka; stopnja onesnaženosti se je povečala
SSKJ²
onesnaževálec -lca [onesnaževau̯ca tudi onesnaževalcam (ȃ)
1. kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju
2. snov, sredstvo, ki onesnažuje: kemični, organski onesnaževalci
SSKJ²
onesnaževálka -e [onesnaževau̯ka tudi onesnaževalkaž (ȃ)
1. ženska ali država, ustanova, ki onesnažuje: glavna, huda, velika onesnaževalka; vodilna globalna, svetovna onesnaževalka s toplogrednimi plini; onesnaževalke morja, okolja, ozračja / države onesnaževalke; tovarna onesnaževalka
2. snov, sredstvo, ki povzroča onesnaževanje: izrabljene baterije so med večjimi onesnaževalkami okolja
SSKJ²
onesnaževánje -a s (ȃ)
glagolnik od onesnaževati: onesnaževanje rek, zraka / svetlobno onesnaževanje ki ga povzroča vnos umetne svetlobe v okolje
SSKJ²
onesnaževáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: izpušni plini onesnažujejo zrak
SSKJ²
onesnážiti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: onesnažiti vodo, zrak; reke se onesnažijo z odplakami; pri delu si je onesnažil roke umazal
    onesnážen -a -o:
    onesnažen zrak; onesnažena živila
SSKJ²
onesposábljati -am nedov. (á)
delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: onesposabljati ljudi za delo; strah človeka onesposablja za pametno presojanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
onesposobítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od onesposobiti: onesposobitev človeka za delo, življenje
SSKJ²
onesposóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: poškodba ga je za nekaj časa popolnoma onesposobila; onesposobiti človeka za delo, gibanje; onesposobiti nasprotnika za boj / publ. gverilci so onesposobili dva tisoč vojakov
// publ. povzročiti, da kaj ne more opravljati svoje funkcije: onesposobiti hiše za bivanje; plazovi so onesposobili cestišče za vožnjo
    onesposóbljen -a -o:
    onesposobljen za delo, življenje; onesposobljena ladja
SSKJ²
onesposóbljenje -a s (ọ̑)
glagolnik od onesposobiti: onesposobljenje človeka za delo / onesposobljenje prometa
SSKJ²
onesposóbljenost -i ž (ọ̑)
lastnost onesposobljenega človeka: delavčeva onesposobljenost za delo / onesposobljenost železniške proge
SSKJ²
onesrečeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle
SSKJ²
onesréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, povzročiti, da postane kdo nesrečen: onesrečiti človeka; to ni mož zate, onesrečil te bo za vse življenje; s svojim dejanjem jih je onesrečil
SSKJ²
onestep -a [vánstepm (ȃ)
družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati onestep
// skladba za ta ples:
SSKJ²
onesvéstiti se -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑)
omedleti: bolnik se je onesvestil; onesvestiti se od bolečin
    onesvéščen -a -o:
    onesveščen človek; onesveščen od utrujenosti; sam.: onesveščenega so odnesli v hišo
SSKJ²
onesvéščati se -am se nedov. (ẹ́)
omedlevati: bolnica se onesvešča; pogosto se onesveščati
SSKJ²
onesvéščenec -nca m (ẹ̑)
kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku
SSKJ²
onesvéščenka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki
SSKJ²
onga ipd. gl. onega ipd.
SSKJ²
óni -a -o zaim. (ọ̑)
1. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega
a) oddaljena, odmaknjena, odvrnjena: ljudje na onem bregu; ona stran hriba je porasla z gozdom
b) najbolj oddaljena, odmaknjena: tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne / ta kravata mi ugaja, ona tam pa ne / v samostalniški rabi: ta je priden, oni pa ne; z onim je hodila več let; ta na levi je znan košarkar, oni drugi pa prvak v plavanju
// izraža, da je oseba ali stvar, o kateri se govori, bila omenjena v prejšnjem stavku na prvem mestu: prebivalci so deloma kmetje, deloma lovci. Onih je manj, so pa bolj gospodarni
2. izraža nedoločeno odmaknjenost v preteklosti: oni dan je prišel stric; ono noč se je pripetila huda nesreča
3. ekspr., v samostalniški rabi izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vame oni, kako se že piše; kure rade pikajo ono na cesti, saj veste kaj
4. nav. ekspr., v zvezi s ta izraža poljubnost osebe ali stvari: na ulici srečaš tega ali onega znanca; pojav nastopa v tej ali oni obliki / v samostalniški rabi: ta in oni se je kesal, ker je preveč pil; opraviti imam še to in ono v mestu
5. publ., zlasti pred oziralnimi stavki tisti: oni gospod, ki je v čakalnici, naj vstopi / ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu / v onih davnih časih še ni bilo velikih mest
● 
oni svet v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju; onstranstvo; onostranstvo; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; star. ona s koso smrt; prim. le4, le3
SSKJ²
ónidán prisl. (ọ̑-ȃ)
star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onidan se je oglasil pri nas
SSKJ²
oníkanje -a s (ī)
glagolnik od onikati: onikanje ni več v navadi
SSKJ²
oníkati -am nedov. (ī)
nekdaj uporabljati v govoru s spoštovano osebo obliko tretje osebe množine moškega spola: čeprav je bila gospa njegova daljna sorodnica, jo je onikal; v mestih so se ljudje onikali
SSKJ²
ónikraj1 prisl. (ọ̑)
star. onkraj1jahal je čez most in onikraj stopil s konja
SSKJ²
ónikraj2 predl. (ọ̑)
star. onkraj2hiša stoji v bregu onikraj vode
SSKJ²
ónikrat prisl. (ọ̑)
star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onikrat sem ga srečal
SSKJ²
óniks -a m (ọ̑)
poldrag kamen z belimi in črnimi progami: prstan z oniksom / pepelnik iz oniksa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
óniksov -a -o (ọ̑)
pridevnik od oniks: verižica z oniksovim obeskom
SSKJ²
ónile -a- -o- zaim. (ọ̑)
ekspr. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega oddaljena, odmaknjena, vendar mu vidna: onile človek se mi zdi znan; stopimo v senco pod onole smreko
SSKJ²
onkogén -a m (ẹ̑med.
gen, ki v določenih okoliščinah povzroči spremembo normalne celice v rakavo: sprememba v genski strukturi zaradi onkogena
SSKJ²
onkológ -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za onkologijo: poslati pacienta k onkologu
SSKJ²
onkologíja -e ž (ȋ)
veda o novotvorbah: ukvarjati se z onkologijo; eksperimentalna, internistična, klinična onkologija; napredek, novosti, raziskave v onkologiji; hematologija, radioterapija in onkologija / inštitut, oddelek, zavod za onkologijo / pog. bolniki, razmere na onkologiji na oddelku za onkologijo, onkološki kliniki
SSKJ²
onkológinja -e ž (ọ̑)
zdravnica specialistka za onkologijo: priznana onkologinja; predavanje onkologinje
SSKJ²
onkolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na onkologe ali onkologijo: onkološka problematika / onkološki inštitut / onkološki kongres; sam.:, pog. zdravi se na onkološkem onkološkem inštitutu
SSKJ²
ónkraj1 prisl. (ọ̑)
izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: onkraj je že pomlad, tu pa še zima; onkraj se svet spušča k reki / sekiri odgovarja z onkraj kladivo z one strani
 
ekspr. je že onkraj mrtev
SSKJ²
ónkraj2 predl. (ọ̑)
z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje
 
ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti
SSKJ²
ónkrajen tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ȃ)
1. knjiž. onstranski: onkrajni svet
2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega
SSKJ²
ónkrajnost tudi ónkrájnost -i ž (ọ̑; ọ̑-ȃ)
knjiž. onstranstvo: življenje v onkrajnosti
SSKJ²
ónkrat prisl. (ọ̑)
pred nekaj dnevi, pred kratkim: onkrat sem ga videl v gostilni
SSKJ²
online in on-line -- [ônlájnv prid. rabi (ȏ-ȃpog.
ki je povezan z računalniškim omrežjem, navadno internetom: uporabnik računalnika je online
// ki je dostopen na tak način: online katalog; online rezervacije letalskih vozovnic; prisl. križarjenja je mogoče rezervirati online prek spleta
SSKJ²
onód prisl. (ọ̄)
zastar. tam: onod nikoli ni sonca; srečeval je tlačane, ki so šli onod na delo / prišel je od onod odonod
SSKJ²
onodôben -bna -o prid. (ó ō)
knjiž. takraten: iz knjige spoznamo mišljenje in življenje onodobnih ljudi; onodobno slikarstvo
SSKJ²
onogavíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. obuti nogavice: onogavičiti otroka
    onogavíčen -a -o:
    onogavičena noga
     
    ekspr. v panj se vračajo onogavičene čebele obložene po nožicah s cvetnim prahom
SSKJ²
ónokraj1 prisl. (ọ̑)
star. onkraj1od onokraj se je slišal klic
SSKJ²
ónokraj2 predl. (ọ̑)
star. onkraj2mlin je onokraj potoka
SSKJ²
onomástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na onomastiko, imenosloven: onomastična razprava / onomastični problemi
SSKJ²
onomástika -e ž (á)
veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
onomatopêja -e ž (ȇ)
lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: uporaba izvirnih onomatopej
SSKJ²
onomatopêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na onomatopejo: onomatopejski izrazi
 
jezikosl. onomatopejski medmeti
SSKJ²
onomatopoétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na onomatopoijo: onomatopoetični izrazi; onomatopoetična tvorba besed
 
jezikosl. onomatopoetični glagoli
SSKJ²
onomatopoíja -e ž (ȋ)
lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: onomatopoija in druge glasovne figure
SSKJ²
ónostran1 prisl. (ọ̑)
star. onstran1pokazal je na hiše onostran / klic prihaja od onostran
SSKJ²
ónostran2 predl. (ọ̑)
star. onstran2onostran vasi je gozd
SSKJ²
ónostránost -i ž (ọ̑-ā)
onstranstvo: življenje v onostranosti
SSKJ²
ónostránski -a -o prid. (ọ̑-á)
nanašajoč se na onostranstvo: onostranske pokrajine; onostranska bitja; verjeti v onostransko življenje / onostranske izkušnje klinično mrtvih ljudi
SSKJ²
ónostránstvo -a s (ọ̑-ā)
v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju: obljubljati srečno življenje v onostranstvu / verjeti v onostranstvo
SSKJ²
ónstran1 prisl. (ọ̑)
izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: na tem bregu živijo tako, onstran pa drugače / ko so prišli onstran, je bilo že prepozno / glas prihaja kakor od onstran
SSKJ²
ónstran2 predl. (ọ̑)
z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save
 
knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel
SSKJ²
ónstránost -i ž (ọ̑-ā)
onstranstvo: verjeti v onstranost
SSKJ²
ónstránski -a -o prid. (ọ̑-á)
nanašajoč se na onstranstvo: onstranski svet / onstransko življenje
SSKJ²
ónstránstvo -a s (ọ̑-ā)
v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju: pojmovanje življenja v onstranstvu / verjeti v onstranstvo
 
knjiž. oditi v onstranstvo umreti
SSKJ²
ontário -a m (á)
agr. debelo, ploščato in rebrasto zimsko jabolko olivne barve, po izvoru iz Amerike: bobovec in ontario
SSKJ²
óntičen -čna -o prid. (ọ́)
filoz. nanašajoč se na bit, eksistenco: ontična danost, resnica
SSKJ²
óntogenétičen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ́)
biol. ontogenetski: ontogenetična diferenciacija / ontogenetični razvoj
SSKJ²
óntogenétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
nanašajoč se na ontogenezo: ontogenetske diferenciacije / ontogenetski razvoj
SSKJ²
óntogenéza -e ž (ọ̑-ẹ̑)
biol. spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti, osebni razvoj organizma: ontogeneza in evolucija
SSKJ²
ontogeníja -e ž (ȋ)
biol. ontogeneza
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ontologíja -e ž (ȋ)
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti: gnoseologija in ontologija / eleatska, idealistična, materialistična ontologija
// s prilastkom načela, ki obravnavajo osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti česa: ontologija sveta / ontologija duha, volje
SSKJ²
ontolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ontologijo: ontološka vprašanja / ontološki temelji človeške družbe; ontološke osnove marksizma / ontološki dokaz zlasti v sholastični filozofiji dokaz za obstoj boga
SSKJ²
onúča -e ž (ú)
nav. mn., nekdaj kos blaga za ovijanje stopala: namesto nogavic je nosil onuče; sušiti onuče
SSKJ²
oogónij -a m (ọ̑)
biol. rastlinski ženski spolni organ:
SSKJ²
oolít -a m (ȋ)
petr. kamnina, sestavljena iz jajčastih drobnozrnatih skupkov, zlepljenih med seboj z vezivom:
SSKJ²
òp medm. (ȍpog.
1. izraža zavrnitev: op, tako pa ne bo šlo
2. izraža opravičilo: ko se je zadel obenj, je zamrmral: op
SSKJ²
òpa medm. (ȍpog.
1. izraža zavrnitev: opa, kaj pa govoriš
2. izraža opravičilo: ko se je obrnil, mu je stopil na nogo in dejal samo: opa
3. izraža začudenje, presenečenje: mislil si je: opa, tukaj me pa ljudje poznajo
SSKJ²
opacáti -ám dov. (á ȃ)
popacati: opacati obleko; ekspr. ves se je opacal
SSKJ²
opackáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. popackati: opackati obleko; opackati se z jedjo
SSKJ²
opádati -am nedov. (ā ȃ)
knjiž. upadati, usihati: voda opada / število letalskih nesreč opada
 
zastar. listje opada odpada
SSKJ²
opáhati -am dov. (á ȃ)
nar. otepsti: opahati sneg s suknjiča; opahati si prašno obleko
SSKJ²
opahníti in opáhniti -em, tudi opáhniti -em dov. (ī á; á ā)
1. knjiž. opihniti: ko je stekla mimo njega, ga je rahlo opahnila
2. nar. vreči, dati: slekel je plašč, zvil ga in ga opahnil čez ramo (F. Finžgar)
SSKJ²
opájanje -a s (ā)
glagolnik od opajati: opajanje s pijačo / opajanje nad lepoto
SSKJ²
opájati -am nedov. (ā)
1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem
2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost
    opájati se 
    biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine
     
    knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje
    opajajóč -a -e:
    opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota
SSKJ²
opál -a m (ȃ)
drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom
♦ 
min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska
SSKJ²
òpala medm. (ȍ)
pog. izraža opravičilo: opala, nisem vas hotel zadeti
SSKJ²
opálast -a -o prid. (ȃ)
mlečno, motno bel: gosta opalasta megla
SSKJ²
opálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opal: opalni uhani / opalna svetloba bela, mlečna
 
teh. opalno steklo belo, neprozorno; opalna žarnica
    opálno prisl.:
    opalno modro nebo
SSKJ²
opalescénca -e ž (ẹ̑)
fiz. spreminjanje barvnih odtenkov kot pri opalu: modrikasta opalescenca
SSKJ²
opalíti in opáliti -im, in opáliti -im dov. (ī á; ástar.
1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde
2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot vzklik bes te opali
    opáljen -a -o:
    opaljen obraz; opaljen od sonca; od slane opaljena ajda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opalizírati -am nedov. (ȋ)
fiz. spreminjati barvne odtenke kot opal: raztopina modrikasto opalizira
SSKJ²
opalográf -a m (ȃ)
priprava za razmnoževanje odtisov s plošče iz opalnega stekla: razmnoževati besedilo z opalografom
SSKJ²
opalografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razmnoževati na opalografu: opalografirati note
SSKJ²
opálta -e ž (ȃ)
nekdaj prodajalna monopolnega blaga: kupiti tobak v opalti / opalta za sol
SSKJ²
opámetiti -im dov. (á ā)
knjiž. spametovati: poskušal je fanta opametiti; se bo že opametil
SSKJ²
opametováti -újem dov. (á ȗ)
knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala
    opametováti se 
    zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval
SSKJ²
opánek -nka m (ȃ)
nav. mn. opanka: hoditi v opankih / odtrgal se ji je jermen na opanku
SSKJ²
opánka -e ž (ȃnav. mn.
1. zlasti v srbskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete, ki se navadno z jermeni zaveže okoli gležnja: delati opanke; nositi opanke; hoditi v opankah / opanke z zavihano konico
2. pog. sandala, zlasti iz jermenov, pasov z nizko peto ali brez nje: poleti je kupila nove opanke / gladiatorske opanke z jermeni do kolen / na izlet je šla kar v opankah
SSKJ²
opánkar -ja m (ȃ)
izdelovalec opank: opankarji in lončarji
SSKJ²
opánkarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opankarje: opankarsko orodje / opankarska ulica
SSKJ²
opárek -rka m (ȃ)
pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: kamilični oparek / umivati se z oparkom iz brezovega listja
SSKJ²
oparína -e ž (í)
med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki
SSKJ²
opáriti -im dov. (á ȃ)
1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem
2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje
● 
star. opariti kruh popariti
    opárjen -a -o:
    oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode
SSKJ²
oparjenína -e ž (í)
med. oparina: oparjenine in opekline
SSKJ²
opárnica -e ž (ȃ)
nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic
SSKJ²
òpárt in opárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ)
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, temelječa na optičnih učinkih barve in oblike: opart in popart
SSKJ²
òpártovski -a -o prid. (ȍ-ȃ)
nanašajoč se na opart: opartovski elementi v grafiki / opartovska smer
SSKJ²
opàs in opás -ása m (ȁ á; ȃ)
knjiž. pas: svilen opas / voda mu sega do opasa / granitni opasi hiše
SSKJ²
opasáč -a m (á)
voj. žarg. (vojaški) pas: komandant si je popravil opasač
SSKJ²
opásati opášem dov. (ȃ)
1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram
// narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik
2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico
    opásan -a -o:
    v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom; tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata; opasana je bila s svilenim trakom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opásen -sna -o prid., opásnejši (á ā)
zastar. nevaren2ta pot je opasna / položaj se mu zdi opasen / opasen sovražnik / taka rana je opasna
    opásno prisl.:
    opasno zboleti
SSKJ²
opásica in opasíca -e ž (ȃ; í)
knjiž. (vojaški) pas: oficir s široko opasico in bereto
// pas sploh: platnena, volnena opasica
SSKJ²
opasílnica -e [opasiu̯nica tudi opasilnicaž (ȋ)
nar. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: skočil je z voza in dobro zategnil opasilnico
SSKJ²
opasílo -a s (í)
nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo
● 
nar. zahodno opasilo sveč okoli stebra pas
SSKJ²
opásje -a s (ȃ)
knjiž. predel ob pasu telesa: bolečine v opasju / obleka s širokimi rokavi in ozkim opasjem
SSKJ²
opásnica -e ž (ȃ)
star. pas, trak: platnena opasnica; bila je znana tkalka opasnic in trakov / čez krilo ima dve temnejši opasnici
SSKJ²
opásnik -a m (ȃ)
1. knjiž. sramni pas: črnci z opasniki okrog ledij
2. zastar. predpasnik: priveže si pisan opasnik
SSKJ²
opásnost -i ž (á)
zastar. nevarnost2preti mu opasnost / njegovo življenje je v opasnosti
SSKJ²
opasováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom
// delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik
2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino
SSKJ²
opást -i ž (ȃ)
alp. plast nametanega snega, ki z bolj položnega dela grebena ali slemena sega nad nasprotno pobočje ali steno: nad prepadom se boči opast; viharji grmadijo opasti / grebenska opast
SSKJ²
opásti1 opádem dov., stil. opàl opála (á ā)
1. knjiž. padajoč pokriti: sneg je opadel planine
2. zastar. odpasti: zaradi suše je opadlo precej sadja
3. zastar. omahniti, pasti1prijel se je za stol, da ne bi opadel
SSKJ²
opásti2 opásem dov. (á)
s pašo, pasenjem zrediti: vole je med letom dobro opasel
 
zastar. mula je opasla deteljo popasla
SSKJ²
opát -a m (ȃ)
rel. predstojnik večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postati opat; stiški opat
SSKJ²
opática -e ž (ȃ)
rel. opatinja: postala je opatica
SSKJ²
opatíja -e ž (ȋ)
večji samostan, ki ima opata ali opatinjo: benediktinska opatija / ta opatija je zidana v gotskem slogu
SSKJ²
opatíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od opatija: opatijska cerkev
SSKJ²
opátinja -e ž (ȃ)
rel. predstojnica večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postavili so jo za opatinjo; mati opatinja
SSKJ²
opátovski -a -o (ȃ)
pridevnik od opat: opatovsko dostojanstvo
SSKJ²
opázen -zna -o prid., opáznejši (á ā)
ki se da opaziti: komaj opazen smehljaj; v teh črticah je opazen Cankarjev vpliv; opazna napaka, razlika; raze na izdelku so precej opazne
// nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: opazna obleka; rad uporablja opazno besedišče; opazno vedenje
 
publ. naš tekmovalec je dosegel opazno sedmo mesto zelo dobro
    opázno prisl.:
    opazno se oblačiti, vesti; komaj opazno se premikati; njegova naloga je opazno boljša
SSKJ²
opazíti in opáziti -im dov. (ī á ȃ)
1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se že od daleč opazi
// zaznati sploh: opazili so, da zdaj slabše sliši / opazil sem, da pri tem delu nič ne pomenim; z zadovoljstvom je opazila, da sta se pobotala
// zaznati, da kaj je, obstaja: opaziti spremembo; opaziti prve znake bolezni; na trgu se že opazi zvišanje cen
2. knjiž. postati pozoren na koga zaradi izrednih uspehov, dela: mladega umetnika so kmalu opazili; želel je, da bi ga opazili in mu dali priznanje / kritiki so pesniško zbirko opazili / na plesu so jo vsi opazili vzbudila je občudovanje zaradi izredne lepote, uglajenega vedenja
    opazívši zastar.:
    opazivši, da je sama, je zajokala
    opážen -a -o:
    opažen pojav; ko je videl, da je opažen, je stopil bliže; kot slikar je že opažen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opázka -e ž (ȃ)
1. krajša, mimogrede izrečena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do česa: opazka leti, meri nanj; ta opazka je bila namenjena prav vam; njena opazka je zadela v živo; delati opazke na račun pomanjkljive organizacije; na vse opazke tovarišev se je samo smejal; duhovita, pikra, ostra, zbadljiva opazka
2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk / obrobna, podčrtna opazka
● 
zastar. svojih opazk ni pripovedovala drugim opažanj, vtisov
SSKJ²
opazljív -a -o prid.(ī í)
opazen: opazljiva napaka; razlika med njima je opazljiva / v ničemer ni opazljiv
    opazljívo prisl.:
    komaj opazljivo se je nasmehnil
SSKJ²
opáznost -i ž (á)
lastnost, značilnost opaznega: opaznost vpliva / nav. ekspr.: opaznost oblačenja, v oblačenju; opaznost vedenja
SSKJ²
opazoválec -lca [opazovau̯ca tudi opazovalcam (ȃ)
1. kdor opazuje: otroci so mislili, da nimajo opazovalca; opazovalcu je postalo takoj jasno, kaj se dogaja; opazovalec narave, življenja; slika je pritegnila pozornost opazovalcev; s stališča opazovalca je predmet na levi strani; stal je, kakor da je neprizadet opazovalec / ta pisatelj je dober opazovalec
2. kdor je določen, da z opazovanjem ugotavlja položaj, stanje česa: Organizacija združenih narodov je poslala na mejo svoje opazovalce; straže in opazovalce so postavili na pregledna mesta / diplomatski, politični opazovalci; konference se je udeležil kot opazovalec brez pravice posegati v njen potek
SSKJ²
opazoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opazovanje: opazovalna doba; opazovalna lina / opazovalna naprava; opazovalno letalo / opazovalni oddelek; opremiti opazovalno postajo; opazovalna točka / opazovalna služba / opazovalni dar
 
navt. (opazovalni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru
SSKJ²
opazovalíšče -a s (í)
kraj, prostor za opazovanje: urediti si opazovališče; stati na opazovališču / lovsko opazovališče
SSKJ²
opazoválka -e [opazovau̯ka tudi opazovalkaž (ȃ)
1. ženska, ki opazuje: skrita opazovalka prizora / kritična, pozorna opazovalka
2. ženska ali država, ustanova, ki je določena, da z opazovanjem ugotavlja položaj, stanje česa: na prireditev je prišla kot opazovalka / Slovenija se je udeležila konference kot opazovalka brez pravice posegati v njen potek / država opazovalka
SSKJ²
opazoválnica -e ž (ȃ)
poslopje, prostor za opazovanje: postaviti, urediti opazovalnico; opazovalnica na jamboru; ob potresu so se poškodovale naprave v opazovalnici / astronomska, vremenska opazovalnica
 
psiht. soba za opazovanje duševnih bolnikov
SSKJ²
opazovánec -nca m (á)
kdor je opazovan: med opazovanci so izbrali prav njega
 
med. bolnik opazovanec
SSKJ²
opazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od opazovati: opazovanje narave, zvezd; opazovanje samega sebe; opazovanje z mikroskopom; dar za opazovanje / to odkritje je bilo rezultat dolgoletnih opazovanj / meteorološka opazovanja
 
med. poslati bolnika na opazovanje
SSKJ²
opazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z gledanjem zaznavati: obstal je in ga opazoval; opazovati izložbe, mimoidoče; opazovati koga pri delu; boječe je opazoval tujca / nepremično, radovedno, ekspr. napeto opazovati; izpod čela, od strani opazovati kaj; opazovali so ju z začudenjem / ta pisatelj zna dobro opazovati
// zaznavati sploh: z žalostjo je opazoval, kako izginjajo ljudski običaji
2. gledati kaj načrtno, z določenim namenom: opazovati naravne pojave, zvezde; opazovati pod, z mikroskopom; natančno opazovati / bolnika že dalj časa opazujejo; sumljiv je, zato ga opazujejo / lovec opazuje divjad / opazovati vreme
    opazováje :
    opazovaje naravne pojave, je prišel do teh dognanj
    opazujóč -a -e:
    pazljivo opazujoč okolico, se je četa premikala dalje; opazujoč pogled
    opazován -a -o:
    opazovan predmet; biti opazovan; opazovana oseba; čutila se je opazovano
SSKJ²
opáž tudi opàž -áža m (ȃ; ȁ á)
1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje: popraviti opaž pri svinjaku; zavarovati cevi z opažem; lesen opaž; opaž iz slame; knjižnica z opažem iz orehovine / stenski, stropni opaž
2. grad. priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: narediti, odstraniti, tesati opaž; za betoniranje loka pri mostu so postavili jeklen opaž / drsni opaž; izgubljeni opaž navadno iz izolacijskega materiala, ki po betoniranju ostane kot del objekta; premični opaž
SSKJ²
opážanje -a s (á)
1. nav. mn. kar se doseže z opazovanjem, raziskovanjem: opažanja so potrdila precejšen del njegovih trditev; vsa opažanja si zapisuje / hidrografska, psihološka opažanja
2. glagolnik od opažati: opažanje negativnih pojavov v razvoju družbe
SSKJ²
opážati -am nedov. (á)
z gledanjem zaznavati: človeško oko opaža mnogo več kot živalsko
// zaznavati sploh: opaža, da mu pojemajo moči; vsi so opažali, da je huda
 
knjiž. nehal jo je opažati se zanimati zanjo, jo ogovarjati
// zaznavati, da kaj je, obstaja: opažati napake, pomanjkljivosti; med obema primerkoma ne opažamo bistvenih razlik; opaža se znižanje cen / publ.: v zadnjem času opažamo vse več takih tendenc; v poročilih se opaža površen odnos do položaja na ogroženem območju je viden, se kaže
SSKJ²
opážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opaž: pripraviti opažne deske, plošče / opažni oder oder, ki nosi opaž in nestrjeni beton; opažni okvir
SSKJ²
opáženje -a s (ȃ)
glagolnik od opažiti: opaženje stene / opaženje z lesom
SSKJ²
opaževáti -újem nedov. (á ȗ)
nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: opaževati stene s hrastovim lesom
SSKJ²
opážiti -im dov. (á ȃ)
namestiti, pritrditi na določeno površino za zaščito, olepšanje: opažiti stene, strop; opažiti hlev s slamo; opažiti zid s pločevino
    opážen -a -o:
    opažen zid; z lesom opažena soba
SSKJ²
ópcija -e ž (ọ́)
1. navadno s prilastkom kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnost: trenutno stanje nam ne ponuja veliko opcij; dobre, slabe opcije; najbolj realna opcija; izbrati eno od opcij / nakupne, prodajne opcije za delnice, surovine
2. navadno s prilastkom politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: izreči se za izrazito desno, levo opcijo; nacionalistična opcija; vladajoča opcija / politična opcija
3. fin. dogovor, ki daje sopogodbeniku možnost, da izbere odločitev glede sklenitve, izpolnitve pogodbe: opcija za podaljšanje roka
4. pravn. pravica izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja: imeti, izkoristiti opcijo / možnost opcije; potek opcije; opcija za Jugoslavijo
SSKJ²
opcíjski in ópcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na opcijo: opcijski upravičenec / opcijska pravica / določiti opcijski rok
● 
knjiž. na drugi stopnji študija je nekaj opcijskih predmetov izbirnih predmetov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opečátiti -im dov. (á ȃ)
dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz verodostojnosti: opečatiti listino
 
ekspr. gibanje je opečatil za nazadnjaško označil, opredelil
SSKJ²
opéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na opeko: opečni zidovi; opečna streha; opečna zgradba; opečna tla / opečna gradnja / opečni izdelki / opečni prah / opečna barva blaga / (opečni) strešnik, zidak / opečna peč peč za žganje opeke
SSKJ²
opečênec -nca m (é)
1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev
2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom
SSKJ²
opêči opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é)
1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine
2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo
3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo
 
pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh
4. star. speči: za gostijo je opekel teleta
    opéči se pog., ekspr.
    postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej
    opečèn -êna -o:
    opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina
SSKJ²
opéčnat -a -o prid.(ẹ̑)
1. ki je iz opeke: zid je opečnat; opečnata hiša, streha; opečnata tla
2. po barvi podoben opeki: na hrbtu ima ta žival opečnate proge / opečnata barva
    opéčnato prisl.:
    opečnato rdeča obleka; opečnato rjava barva
SSKJ²
opeháriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje
    opeháriti se zastar.
    imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo
    opehárjen -a -o:
    opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage
SSKJ²
opehárjenec -nca m (ȃ)
ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili
SSKJ²
opehárjenost -i ž (ȃ)
ekspr. prevaranost: občutek opeharjenosti
SSKJ²
opéka -e ž (ẹ̑)
izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja: zidar potrebuje še sto opek; toča je razbila več opek
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: delati, žgati opeko; zidati z opeko; strehe so krite z opeko; tlak iz opeke; sušilnica za opeko; njegov obraz je bil rdeč kot opeka / cementna opeka; luknjičasta, votla, žlebasta opeka; polna opeka ki nima votlin, votlinic; slemenska, stropna, strešna, zidna opeka
 
metal. kisla opeka obstojna v ognju; teh. magnezitna opeka iz žganega magnezita; šamotna opeka
SSKJ²
opekáč -a m (á)
električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine: koščke kruha je zložila v opekač
SSKJ²
opékar -ja m (ẹ̑)
izdelovalec opeke: opekarji in zidarji
SSKJ²
opekárna -e ž (ȃ)
obrat, tovarna za izdelovanje opeke: zgraditi opekarno; delavci v opekarni
SSKJ²
opekárnar -ja m (ȃ)
lastnik opekarne: bogat opekarnar
SSKJ²
opekárnica -e ž (ȃ)
zastar. opekarna: v kraju je bilo več opekarnic
SSKJ²
opekárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opekarno: opekarniške naprave / opekarniški delavci
SSKJ²
opékarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na opekarje ali opekarstvo: opekarska glina / opekarska peč / opekarski delavci / opekarski mojster
SSKJ²
opékarstvo -a s (ẹ̑)
izdelovanje opeke: imeti prakso v opekarstvu
SSKJ²
opékast -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz opeke: opekasta stena, streha
2. podoben opeki: posušena gmota se zreže na opekaste kose / blago opekaste barve
 
teh. opekasti briketi
    opékasto prisl.:
    opekasto rdeča barva
SSKJ²
opékati -am nedov. (ẹ̑)
delati, da je kaj na površini pečeno: meso približno deset minut opekamo na olju; opekati v pečici, ponvi
● 
zastar. po rjavem obrazu se je videlo, da je fanta dolgo opekalo sonce da je bil, se zadrževal na soncu
SSKJ²
opeklína -e ž (í)
poškodba kože, tkiva zaradi ognja, električnega toka, vroče ali jedke tekočine: pri eksploziji je dobil hude opekline; umreti od opeklin / na koži so se napravili mehurji zaradi sončnih opeklin / opekline na roki
 
med. opeklina prve stopnje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opeklínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opeklino: opeklinski mehurji / opeklinski zavoj
SSKJ²
ópel ópla m (ọ́)
avtomobil nemške tovarne Opel: pripeljati se z oplom; v prid. rabi: opel kadet; opel karavan; opel rekord
SSKJ²
opelíniti -im dov. (í ȋ)
knjiž. dodati pijači pelin: opeliniti vino
// ekspr. narediti kaj neprijetno, težko: opelinil mu je življenje
    opelínjen -a -o:
    odžejati se z opelinjeno vodo
SSKJ²
opéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zmočiti s peno: s pivom je openil brke
    opénjen -a -o:
    z milom openjen obraz; openjene ustnice
SSKJ²
opénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. s pripenjanjem, pritrjevanjem delati, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: openjati stene z blagom, usnjem
2. dajati, nameščati okrog česa: openjati hlode z verigami in jih vleči
3. knjiž. prekrivati, obdajati: zidove openja gost bršljan; kratka rokava ji ljubko openjata nadlakti / štrleče ličnice ji je openjala ohlapna koža
SSKJ²
opentljáti -ám tudi opéntljati -am dov. (á ȃ; ẹ̑)
okrasiti s pentljami: opentljati konje
    opentlján tudi opéntljan -a -o:
    opentljan konj; ekspr. klobuk je imel opentljan s pisanimi trakovi
SSKJ²
ópera -e ž (ọ̑)
1. odrsko glasbeno delo s petim besedilom in instrumentalno spremljavo: napisati opero; skladatelj oper; arija iz Verdijeve opere Traviata; libreto za opero / poslušati opero; radijska izvedba opere
 
glasb. jazz opera pisana v stilu jazza; komična opera z zabavno, veselo vsebino; resna opera
2. poslopje (osrednjega) opernega gledališča: opera je bila popolnoma zasedena; obnavljati opero / sopranistka ljubljanske Opere; gostovanje zagrebške Opere ansambla, igralcev
SSKJ²
operabílen -lna -o prid. (ȋ)
med. ki se da operirati: operabilna bula
SSKJ²
opera buffa opere buffe [ópera búfaž (ọ̑, ȗ)
glasb. komična opera 18. stoletja: italijanska opera buffa
SSKJ²
operácija -e ž (á)
1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: operacija traja že pet ur; operacija je uspela; narediti, opraviti operacijo; pacient je operacijo dobro prestal; asistirati pri operaciji; težka operacija; operacija dvanajsternika, slepiča / lepotna operacija; plastična operacija z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa; robotska operacija izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja / pog. si že šel na operacijo si se že dal operirati
2. voj., navadno s prilastkom delovanje večjega števila oboroženih sil z namenom zavzeti večje ozemlje ali uničiti večje število nasprotnikovih sil: operacija poteka ob meji; izvesti, spremljati, voditi operacijo; ustaviti vojaške operacije / očiščevalna, padalska operacija
3. navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih del v okviru celote: združiti več delovnih operacij; novi tip pralnega stroja ima štirinajst operacij; poznati zaporedje operacij pri stroju
4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža opravljanje, izvajanje dejavnosti, kot jo določa prilastek: finančne, kreditne, trgovinske operacije; takih miselnih operacij ni več zmožen / publ. prišlo je do zastoja pristaniških operacij del v zvezi z razkladanjem, nakladanjem
♦ 
filoz. logična operacija postopek pri proučevanju, ki upošteva zakon logike; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; med. aseptična operacija; premostitvena operacija pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; indikacija za operacijo
SSKJ²
operacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na operacijo:
a) operacijski instrumenti / operacijska dvorana, miza / operacijska rana
b) operacijski načrt / operacijsko območje
♦ 
mat. operacijski znak; operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode; voj. operacijske raziskave raziskave o potrebnem orožju in moštvu za preboj določene fronte
SSKJ²
operacionálen -lna -o prid. (ȃ)
uporaben, učinkovit: opis operacionalnih ciljev; vse operacionalne rešitve v predlogu niso dobre
SSKJ²
operacionalizácija -e ž (á)
1. stanje, ko je kaj operacionalizirano: operacionalizacija spremembe 80. člena ustave je zapisana v ustavnem zakonu
2. proces, v katerem se kaj operacionalizira: operacionalizacija zakona
SSKJ²
operacionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti uporabno, učinkovito v kakem postopku: operacionalizirati spoznanja
SSKJ²
operánd -a m (ā)
mat. količina, na kateri se naredi računska operacija:
SSKJ²
operát -a m (ȃ)
pravn., navadno v zvezi katastrski operat izčrpno, strokovno dokumentiran opis zemljišča glede na izmero, kakovost, kulturo, lastništvo:
SSKJ²
operatêr -ja m (ȇ)
1. zdravnik, ki operira: operater je svoje delo dobro opravil; je izvrsten operater; dela kot operater na kliniki
2. kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: operater je moral projicirati film še enkrat; razpisati delovno mesto operaterja / filmski, radijski, tonski operater; operater snemalec; operater pri mehanografskem stroju
// kdor nudi pomoč, informacije o čem po telefonu: počakati je moral na prostega operaterja
3. podjetje, ki svojim uporabnikom omogoča dostop do storitev prek določene infrastrukture, navadno telekomunikacijske: operaterji mobilne telefonije za klice znotraj svojega omrežja ponujajo nižje cene; domači, tuji operaterji; konkurenca, sodelovanje med operaterji; naročnik, razmerje pri operaterju; dogovor, pogodba z operaterjem / mobilni operater ki ponuja dostop do mobilne telefonije; kabelski operater ki ponuja dostop prek kabelskega televizijskega omrežja; sistemski operater distribucijskega omrežja podjetje, ki skrbi za organizirano javno razdeljevanje električne energije, plina; železniški operater
SSKJ²
operatêrka -e ž (ȇ)
1. zdravnica, ki operira: ta zdravnica je tudi dobra operaterka
2. ženska, ki dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: računalniška, radarska operaterka; operaterka na igralnih avtomatih; operaterka pri računalniku
// ženska, ki nudi pomoč, informacije o čem po telefonu: operaterka v klicnem centru; telefonska operaterka
SSKJ²
operatêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na operaterje: operaterski pomočnik v filmski ekipi / operaterska kabina
SSKJ²
operatíva -e ž (ȋ)
publ. dejavnost, zlasti gospodarska, ki se ukvarja s praktičnimi, neposrednimi deli: vzgajati kadre za operativo in znanstveno delo; delati v operativi; inženir s prakso v operativi / izvozna, nabavna, prodajna operativa
// oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: šef, vodja operative / ta odsek ceste je skupaj z gradbeno operativo gradila mladina gradbenimi delavci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
operatívec -vca m (ȋ)
pog. delavec, ki se ukvarja s praktičnimi, neposrednimi deli: zaposlen je kot operativec v termocentrali; narašča potreba po šolanem kadru, število operativcev pa se zmanjšuje
SSKJ²
operatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na operacijo:
a) operativna odstranitev obolelega tkiva; operativno zdravljenje / operativni trakt v bolnišnici
b) operativni bataljon; operativna enota / operativni oficir; operativno poveljstvo / vojska je napredovala po operativnem načrtu / operativno območje
2. nanašajoč se na operativo: vzgajati operativni kader; operativno vodstvo / opravljati operativne naloge / operativni postopek
● 
publ. operativni prostori so premajhni delovni prostori; publ. ugotovili so, da policija ni bila dovolj operativna uspešna, zavzeta
♦ 
aer. operativni dnevnik letala; ekon. operativni plan podrobno, natančno podan načrt za krajše časovno obdobje; operativna evidenca sprotno (dnevno) spremljanje poslovnih dogajanj; navt. operativna obala obala, urejena za pristajanje ladij
    operatívno prisl.:
    operativno zdraviti; operativno samostojen oddelek
SSKJ²
operatívnost -i ž (ȋ)
publ. uspešnost, zavzetost: v poslovanju je potrebna večja operativnost; premajhna operativnost odbora
// dejavnost, delovanje: operativnost vojaških enot
SSKJ²
operátor -ja m (ȃ)
kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje; operater: za delo pri tem stroju so potrebni trije operatorji; operator pri mehanografskem stroju
♦ 
mat. logični operator predpis, ki dani količini določi neko količino
SSKJ²
óperen -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na opero: operni libreto; operna arija; operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša
SSKJ²
operéta -e ž (ẹ̑)
odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim in govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo: igrati opereto; skladatelj operete; libreto za opereto
SSKJ²
operéten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na opereto: operetni libreto; operetna glasba; operetne melodije / operetna predstava / operetni igralec, pevec; operetna skupina
2. publ. ki ima značilnosti, zaradi katerih ga drugi ne jemljejo resno: operetna revolucija, vlada
    operétno prisl.:
    operetno lahkotna vsebina filma
SSKJ²
operíranec -nca m (ȋ)
kdor je bil operiran: dati operirancu pomirjevalno sredstvo; skrbeti za operirance
SSKJ²
operíranje -a s (ȋ)
glagolnik od operirati: operiranje bule, noge / operiranje z argumenti
SSKJ²
operíranka -e ž (ȋ)
ženska, ki je bila operirana: operiranka se počuti bolje
SSKJ²
operírati -am nedov. (ȋ)
1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič
2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem
3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države
4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja
5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami
    operíran -a -o:
    operirani bolnik; jutri bo operiran; operirana noga še vedno boli; sam.: operirani se dobro počuti
SSKJ²
operíst -a m (ȋ)
zastar. operni pevec: nastop znanega operista
SSKJ²
opériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. okrasiti s perjem: operiti puščico
    opériti se 
    dobiti perje: mladiči se še niso popolnoma operili
    opérjen -a -o:
    vojaki v operjenih čeladah; golobi so lepo operjeni; ekspr. biti po pavje operjen
SSKJ²
operjáničiti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. okrasiti s perjanico: operjaničiti klobuk
    operjáničen -a -o:
    operjaničena čelada
SSKJ²
opérjenec -nca m (ẹ̑)
knjiž., ekspr. ptič: ob bregu reke so se zbrali razni operjenci
SSKJ²
opérjenost -i ž (ẹ̑)
knjiž. dejstvo, da je telo poraslo s perjem: operjenost mladičev / slaba operjenost pri nekaterih papigah
SSKJ²
operóz -a m (ọ̑)
lit. član ljubljanskega društva Academia operosorum: prizadevanja operozov
SSKJ²
operútiti se -im se dov. (ū ȗ)
knjiž. dobiti peruti: mladiči so se že operutili
    operúten -a -o:
    še ne operuten ptič / ekspr. stopiti v življenje brez operutenih pričakovanj
SSKJ²
opésen -sna -o prid. (ẹ̄)
star. tesen2, oprijet: opesen suknjič
SSKJ²
opésniti -im dov. (ẹ̑)
knjiž. izraziti, prikazati v pesmi: ta motiv je opesnilo več pesnikov / Aškerc je opesnil Trubarja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opéstnik -a m (ẹ̑)
nar. kamen, ki varuje ogel hiše, da ga voz ne poškoduje; odrivač: kolo je zadelo ob opestnik
SSKJ²
opéšanec -nca m (ẹ̑)
ekspr. kdor je opešal: pomagati opešancu
SSKJ²
opéšanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od opešati: opešanje srca, vida / opešanje rastlin
SSKJ²
opéšanost -i ž (ẹ̑)
stanje opešanega človeka: opešanost izletnikov / zaradi opešanosti se je dal upokojiti
SSKJ²
opéšati -am dov. (ẹ̑)
1. zaradi utrujenosti, velikih naporov ne moči več (hitro) hoditi, se premikati: ranjenec je opešal in so ga morali nositi; opešati od lakote; v strmem klancu so konji opešali
2. postati slab, onemogel: ni še tako star, pa je že opešal; v zadnjem letu je opešal / ekspr.: rastlina v taki zemlji opeša; nekatere sorte krompirja so opešale so se izrodile
3. nav. ekspr. izgubiti popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu je opešal / telesne moči so ji opešale
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: oči so mu opešale; med boleznijo mu je opešalo srce
4. ekspr. postati manj močen, intenziven: njena ljubezen je opešala
    opéšan -a -o:
    opešan človek; duševno opešan; opešana živina
SSKJ²
opéten tudi opêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
peten: opetni del čevlja
SSKJ²
opéti1 opnèm dov., opél; nam. opét in opèt (ẹ́ ȅ)
1. s pripenjanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: opeti stene; opeti s tapetami / obleka je tesno opela njeno postavo
2. star. dati okrog telesa: opeti vitezu oklep
    opét -a -o:
    z usnjem opeta vrata; hrbtenica mora biti trdno opeta s kitami in mišicami
     
    star. nosi zelo opete hlače oprijete
SSKJ²
opéti2 opôjem dov., opój opójte tudi opôj opôjte; opél (ẹ́ ó)
knjiž. proslaviti v pesmi: opeti junaka; opeti pomlad
// izraziti, prikazati v pesmi: opeti svojo bolečino, ljubezen
SSKJ²
opétje tudi opêtje -a s (ẹ̑; ȇ)
obrt. petni del obuvala: opetje in peta
SSKJ²
opetnájstiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga opetnajstili / opetnajstili so jo za delež
SSKJ²
opétnica -e ž (ẹ̑)
opetnik: opetnica se tesno prilega nogi
 
obrt. zgornje usnje petnega dela obuvala
SSKJ²
opétnik -a m (ẹ̑)
zadnji zgornji del obuvala: trdi, visoki opetniki; peta in opetnik
 
obrt. močnejši del petnega dela obuvala med zgornjim usnjem in podlogo
SSKJ²
opetováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. ponavljati: opetoval je za njim besedo za besedo
    opetován -a -o:
    opetovane prošnje; prisl.: to smo opetovano naglašali velikokrat, večkrat; opetovano je pokazal, da je rodoljub ponovno, znova
SSKJ²
opévanka -e ž (ẹ́)
ekspr. opevana ženska: pesem je poslal svoji opevanki / Prešernova opevanka
SSKJ²
opévati -am nedov. (ẹ́)
1. slaviti v pesmi: pesnik opeva žrtve za svobodo; opevati pomlad; opevati ljubljeno ženo / pesem opeva njegovo junaštvo
// izražati, prikazovati v pesmi: opevati dogodke iz vojne; opevati ljubezen, žalost / v filmu opevati trpljenje svoje domovine
2. ekspr. zelo hvaliti, slaviti: vse življenje ga opeva; toliko ga ni treba opevati, saj so drugi še boljši
    opévan -a -o:
    opevana ljubezen; opevana ženska; toliko opevano blago se je izkazalo za slabo
SSKJ²
opháti ophám stil. opšèm dov. (á ȃ, ȅ)
s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: ophati ječmen, proso; ophati v stopah
    ophán -a -o:
    ophano zrnje
SSKJ²
opiát tudi opiját -a m (ȃ)
farm. zdravilo, ki vsebuje opij ali opijeve alkaloide: proizvodnja, uporaba opiatov; morfij, opij in drugi opiati
SSKJ²
opiáten tudi opijáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opiat: opiatni analgetiki; opiatne droge; zdravljenje opiatne odvisnosti
SSKJ²
ópica -e ž (ọ̑)
1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže; opice v živalskem vrtu; vreščanje opic; posnema druge kot opica; skače kakor opica / cirkuška, dresirana opica
 
antr. opica človek pitekantropus; zool. ozkonose opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina; človeku podobne opice; širokonose opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina
2. slabš. kdor nekritično posnema vedenje, ravnanje koga drugega: ta opica prevzame od svojih sošolcev vse potrebno in nepotrebno
// človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je prava opica / kot psovka opica neumna
SSKJ²
ópičar -ja m (ọ̑)
nekdaj kdor vodi po svetu dresirane opice in nastopa z njimi: opičarji in medvedarji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opičaríja -e ž (ȋ)
slabš. dejanje, ravnanje, s katerim kdo nekritično posnema dejanje, ravnanje koga drugega: to je prava opičarija
SSKJ²
opíčiti -im dov. (í ȋ)
nar. vzhodnoštajersko zapičiti: opičiti kol v zemljo / svoje oči je opičil v soseda; s pogledom se je opičila vanj
SSKJ²
ópičjak in opičják -a m (ọ̑; á)
1. opičji samec: stari opičjaki v živalskem vrtu; skače kot opičjak
2. slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem: s takim opičjakom se druži
SSKJ²
ópičji -a -e prid. (ọ̑)
nanašajoč se na opice: opičji mladič, samec / opičji kriki; opičja spretnost / njegove opičje kretnje; ekspr.: človek z opičjim obrazom; ima opičje čelo / ekspr. opičja ljubezen staršev do otrok nekritična
    ópičje prisl.:
    opičje posnemati druge; po opičje se spakovati, vesti
SSKJ²
ópička -e ž (ọ̑)
manjšalnica od opica: igrati se z opičko; dresirane opičke
SSKJ²
ópičnik -a m (ọ̑)
knjiž. opičjak: opičnik pleza po drevju / s takim ravnanjem je naredila iz otroka pravega opičnika
SSKJ²
opičnják -a m (á)
1. zaprt prostor za opice: ogledovati si opice v opičnjaku
2. opičji samec: velik opičnjak
SSKJ²
opíh -a m (ȋ)
bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina z drobnimi bledo rumenimi cveti, Ranunculus sceleratus:
SSKJ²
opíhati -am dov., tudi opihájte; tudi opihála (í)
1. obdati s premikajočim se zrakom: opihati boleče mesto
// obdati kaj s seboj: opihal jih je mrzel veter
2. s pihanjem odstraniti: opihati prah s knjige
SSKJ²
opíhniti -em dov. (í ȋ)
obdati s premikajočim se zrakom: opihniti buško
// obdati kaj s seboj: na vrhu jih je opihnil mrzel veter
SSKJ²
opihováti -újem nedov. (á ȗ)
obdajati s premikajočim se zrakom: opihovati obraz s pahljačo; opihovati si prste
// obdajati kaj s seboj: grebene opihuje mrzel veter
SSKJ²
ópij -a m (ọ̄)
mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka: kaditi, uživati opij; pridobivanje opija / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo
SSKJ²
opijániti -im dov. (á ȃ)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom
// povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami
    opijániti se 
    s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: vsako nedeljo se opijani
SSKJ²
opijánjati -am nedov. (á)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: fantje so opijanjali dekleta; opijanjati z vinom
// povzročati pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanjala / ta močni vonj me opijanja
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: uspeh ga opijanja / opijanjali so ga s pohvalami
    opijánjati se 
    s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: opijanjati se z žganjem
SSKJ²
opíjanje -a s (í)
glagolnik od opijati: hitro opijanje z žganjem
SSKJ²
opijanljív -a -o prid. (ī í)
ki opijanja: opijanljive pijače / opijanljiv vonj rož
SSKJ²
opíjati -am nedov. (í)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: sam ni pil, druge je pa rad opijal; opijati s slivovko
// povzročati pijanost, omotico: pijače, ki opijajo / ta snov v večjih količinah opija
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: ljubezen ga je vse bolj opijala / oblast, ki jo ima, ga opija
    opíjati se 
    s pitjem alkoholne pijače postajati pijan: nikoli se ni opijal; do nezavesti se opijati
SSKJ²
ópijev -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na opij: opijev učinek
 
farm. opijeva tinktura rjava alkoholna raztopina opija; kem. opijev alkaloid
SSKJ²
ópijski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na opij: opijsko mamilo / opijski mak / opijska pijanost / opijske kadilnice
 
zgod. opijska vojna vojna Anglije in Francije s Kitajsko v letih 1839–1842 in 1857–1858, ker je ta prepovedala uvoz opija iz Indije
SSKJ²
opíkati -am dov. (ī ȋ)
raniti s piki, pikanjem: ose te bodo opikale / otroka so opikali komarji; pren., ekspr. v družbi rada opika znance
    opíkan -a -o:
    opikan od komarjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opikljáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, da je na čem kaka snov v obliki pik, pikic: z lepilom namazano brado opikljati s kosmiči preje
    opiklján -a -o:
    z mušjimi iztrebki opikljana slika
SSKJ²
opílek -lka m (ȋ)
nav. mn. kar odpade pri piljenju: sproti odstranjevati opilke; roženi, železni opilki
SSKJ²
opíliti -im dov. (í ȋ)
1. s pilo obdelati predmet: opiliti vijak / opiliti nohte do zaželene dolžine / opiliti robove
2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: opiliti besedilo, govor / v teh letih je svoje vedenje opilil
3. ekspr. udariti: opilil ga je, še preden se mu je mogel izmakniti
● 
ekspr. opilil me je za precejšnjo vsoto ogoljufal
    opíljen -a -o:
    opiljeni kovanci; ima opiljen slog
SSKJ²
opioíd -a m (ȋfarm.
zdravilo za lajšanje hudih bolečin, ki vsebuje opij: zdravnik je bolniku predpisal močan opioid; odmerek opioidov; poraba opioidov
SSKJ²
opioíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opioide: opioidni analgetik; izločanje opioidnih peptidov; opioidno zdravilo
SSKJ²
opípati -am tudi -ljem dov. (ī ȋ)
nar. oskubsti: opipati kokoš
    opípan -a -o:
    opipan piščanec; brke je imel podobne repu stare opipane kokoši
SSKJ²
opiráč -a m (á)
grad. poševni tram povezja; opornik
SSKJ²
opiráča -e ž (á)
star. palica za oporo (pri hoji): hodi z opiračo / palica opirača
SSKJ²
opirálo -a s (á)
kar se rabi za oporo, naslonitev: stol brez ročnih opiral
SSKJ²
opíranje -a s (ī)
glagolnik od opirati, naslanjati: opiranje nadlakti na mizo; opiranje na palico / opiranje na to teorijo
SSKJ²
opírati1 -am nedov. (ī ȋnavadno v zvezi z na
1. dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sedel je v kotu in opiral brado na kljuko palice; opirati komolce na mizo
// delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpirati: ranjenca sta opirala dva borca; opiral ga je z levico / na strmini so morali opirati voz
2. imeti, uporabljati kaj za osnovo, izhodišče: svojo prošnjo opiram na naslednje; opirati trditev na že znana dejstva; opirati se na znanstvena spoznanja / sodba se opira na izpovedi prič
    opírati se 
    1. držati se koga tako, da se ohrani pokončen položaj: vso pot se je opiral nanj
    // biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: stal je pri mizi in se z rokami opiral nanjo; opirati se na palico, ob palico
    2. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: zadnja stran hiše se opira na strmo pobočje
    3. imeti, dobivati pomoč, podporo: tudi v nesreči se lahko opira nanj / opirati se na lastne sile, sposobnosti
    opiráje :
    sedel je, žalostno opiraje glavo v dlan; pisati o stvari, opiraje se na dejstva; stopal je počasi, opiraje se na palico
    opirajóč -a -e:
    stal je, opirajoč se na gorjačo; na poskuse opirajoče se raziskave
SSKJ²
opírati2 -am nedov. (ī)
star. večkrat oprati: opirati komu perilo / s solzami opirati svojo krivdo zmanjševati
SSKJ²
opís -a m (ȋ)
predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih: izpopolniti opise pomembnih dogodkov; kratek, nadroben, natančen opis; lirični opisi narave / osebni opis; tehnični opis stroja; opis bolezni
 
lit. natančna besedna predstavitev česa v pripovedi; šol. pisni izdelek, v katerem so navedene glavne zunanje značilnosti česa
SSKJ²
opísati in opisáti opíšem dov., opíšite (í á í)
1. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih: opisati človeka, dogodek, lego kraja; sam je opisal svoje življenje; na kratko, natančno opisati / opisati naloge, ki jih je treba opraviti; opisati potek dela
2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način narediti: opisati elipso, krog; premica opiše plašč valja
 
žoga je opisala (velik) lok je letela v (velikem) loku
3. star. pobarvati, poslikati: opisal je veliko pirhov; opisati si obraz
    opísan -a -o:
    opisana metoda ne ustreza več; njegove zasluge so opisane zelo natančno; površno opisan
SSKJ²
opisávati -am nedov. (ȃ)
star. opisovati: znal je slikovito opisavati dogodke
SSKJ²
opísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opis: vprašanja zahtevajo opisni odgovor; opisna razlaga / njegove pesmi so preveč opisne
♦ 
geom. opisna geometrija geometrija, ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; jezikosl. opisni čas glagolska oblika, ki se tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko; opisni deležnik tvorni in trpni deležnik, s katerim se tvorijo opisni časi in nakloni; opisna slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; šol. opisno ocenjevanje označevanje učnega uspeha z besedami
    opísno prisl.:
    opisno prikazati
SSKJ²
opisljív -a -o prid. (ī í)
ki se da opisati: značilnosti tega dela so ugotovljive in opisljive; težko opisljiv pojem
SSKJ²
opisméniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. naučiti pisati in brati: država si prizadeva opismeniti vse nepismene
// narediti, da kdo pridobi sposobnost aktivnega tvorjenja, sprejemanja besedil: funkcionalno opismeniti učence / gledališko, književno, medijsko opismeniti bralce, gledalce
2. narediti, da kdo pridobi znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opismeniti neplavalce / finančno, informacijsko, naravoslovno, računalniško opismeniti dijake, študente, učitelje / emocionalno, vsestransko opismeniti otroke
    opisménjen -a -o
    v slovenščini je bil slabo opismenjen / biti glasbeno, plesno, računalniško opismenjen
SSKJ²
opisménjenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost opismenjenega človeka: funkcionalna, jezikovna opismenjenost dijakov, študentov; pravopisna opismenjenost; slaba opismenjenost nekaterih priseljencev / računalniška opismenjenost / politična opismenjenost
SSKJ²
opismenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od opismenjevati: sistematično opismenjevanje otrok v prvih razredih devetletke / učbenik je namenjen opismenjevanju in učenju slovenščine; metode funkcionalnega opismenjevanja učencev / gledališko, kulturno, medijsko opismenjevanje bralcev, gledalcev / glasbeno, plavalno opismenjevanje / digitalno opismenjevanje razvijanje sposobnosti uporabljanja interneta, elektronske pošte, digitalne fotografije, elektronskega komuniciranja z državno upravo; informacijsko opismenjevanje; računalniško opismenjevanje učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika, možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev / čustveno opismenjevanje otrok, odraslih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opismenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. učiti pisati in brati: opismenjevati nepismene; sistematično opismenjevati otroke
// delati, da kdo pridobi sposobnost aktivnega tvorjenja, sprejemanja besedil: opismenjevati učence za kritično dojemanje in ustvarjalno rabo besedil / medijsko opismenjevati bralce, gledalce
2. delati, da kdo pridobi znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: finančno, informacijsko, računalniško opismenjevati dijake, odrasle, študente
SSKJ²
opísništvo -a s (ȋ)
knjiž. opisnost, opisovanje: v njegovi poeziji je veliko opisništva
SSKJ²
opísnogeométričen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
nanašajoč se na opisno geometrijo: opisnogeometrični problem / opisnogeometrična upodobitev
SSKJ²
opísnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost opisnega: avtor je presegel faktografsko opisnost prejšnjih del / ekspr. z golo opisnostjo ni dosegel zaželenega učinka
SSKJ²
opisoválec -lca [opisovau̯cam (ȃ)
kdor opisuje: dober opisovalec narave
SSKJ²
opisoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda
SSKJ²
opisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od opisovati: ne mara dolgega opisovanja; natančno, olepšano opisovanje; opisovanje dogodkov, razmer
SSKJ²
opisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih: opisovati ljudi, naravo, življenje; jedrnato, slikovito, živo opisovati; težko je slepemu opisovati barve; na dolgo opisovati
 
jezikosl. opisovati čase in naklone z opisnim deležnikom delati, tvoriti
2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način delati: točka opisuje krog; premica opisuje plašč stožca
    opisován -a -o:
    pisatelj se je približal duhu opisovane dobe
SSKJ²
opíščiti se -im se dov. (í ȋ)
nar. zahodno dobiti izpuščaje: po vsem telesu se je opiščil
SSKJ²
opítati -am dov. (ī)
spitati: opitati prašiča in ga prodati; kravo na hitro opitati
 
ekspr. brata je opital z ne preveč laskavimi imeni ozmerjal
    opítan -a -o:
    opitana živina
SSKJ²
opíti opíjem dov. (í)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili
// povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami
    opíti se 
    s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem
    opít -a -o:
    opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote
SSKJ²
opítje -a s (ȋ)
glagolnik od opiti: posledice opitja
SSKJ²
opítost -i ž (ȋ)
stanje opitega človeka: v opitosti storjeno dejanje
SSKJ²
òpla medm. (ȍpog.
1. izraža zavrnitev: opla, tako pa že ne boš govoril
2. izraža opravičilo: opla, res sem neroden
3. izraža začudenje, presenečenje: opla, kaj se pa dogaja
SSKJ²
oplahníti1 in opláhniti -em dov. (ī á)
knjiž. uplahniti, upasti: balon je nenadoma oplahnil
SSKJ²
oplahníti2 in opláhniti -em dov. (ī á)
nar. oplakniti: oplahniti sod
SSKJ²
oplahtáti -ám dov. (á ȃ)
pog. ogoljufati, prevarati: oplahtati koga; pri prodaji so ga oplahtali za pet tisoč evrov
SSKJ²
oplájanje -a s (á)
glagolnik od oplajati: oplajanje pri živalih / oplajanje zahodnoevropskega slikarstva z bizantinskim / medsebojno oplajanje dveh kultur
SSKJ²
oplájati -am nedov. (á)
1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline
2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati
    oplájati se knjiž., ekspr.
    zajemati, dobivati iz česa: skladatelj se oplaja ob ljudski glasbi / oplajati se in duhovno bogateti ob Prešernu
     
    ekspr. estetika in idejna kritika se medsebojno oplajata dopolnjujeta, vplivata druga na drugo
    oplajajóč -a -e:
    bral je klasike, oplajajoč se ob njihovi umetnosti; oplajajoča moč
SSKJ²
opláka -e ž (ȃ)
knjiž. odpadna voda: v kanalih pod ulicami klokota oplaka / industrijska oplaka
 
ekspr. sram te bodi, da točiš tako oplako slabo, nekvalitetno vino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oplakníti in oplákniti -em dov. (ī á)
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: krožnike je samo oplaknila; oplakniti kaj s čisto, mrzlo vodo / oplakniti roke z razkužilom; na hitro se je oplaknil v potoku
 
ekspr. oplakniti si (suho) grlo kaj popiti
SSKJ²
oplakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok
2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi
SSKJ²
oplánkati -am dov. (ȃ)
pog. ograditi z deskami, krajniki: gradbišče so že oplankali
SSKJ²
opláščiti -im dov. (á ȃ)
teh., v zvezi z elektroda obdati z mineralno oblogo: oplaščiti elektrode za varjenje
    opláščen -a -o:
    oplaščena elektroda
SSKJ²
oplašíti in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil (ī á ā; ī í)
1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje
2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila
    oplášen -a -o in oplašèn -êna -o:
    oplašen otrok; biti oplašen
SSKJ²
oplát -i ž (ȃ)
knjiž. furnir: hrastova, orehova oplat
● 
zastar. dobiti jih po zadnji oplati po zadnjici
SSKJ²
opláta -e ž (ā)
teh. kar pokriva ogrodje ladje, letala: na ladijsko ogrodje so pritrdili leseno oplato in krov; kovinska oplata letala
SSKJ²
opláten -tna -o (ȃ)
pridevnik od oplata: oplatna deska
SSKJ²
opláti opóljem dov., opôlji opoljíte; oplál in oplàl (á ọ́)
agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: oplati koruzo, oves
SSKJ²
oplática -e ž (ȃ)
knjiž. furnir: orehova oplatica / oblagati z oplaticami
SSKJ²
oplatíti -ím in oplátiti -im dov., oplátil (ī í; ā ȃ)
knjiž. furnirati: oplatiti lesene izdelke
// teh. narediti čemu oplato: oplatiti ladjo
SSKJ²
oplátnica tudi oplatníca -e ž (ȃ; í)
knjiž. tanka deska, plošča zlasti za obijanje, oblaganje: ladjedelec veže oplatnice; nameščanje podov in oplatnic pri tovornih vagonih
SSKJ²
oplàz -áza m (ȁ á)
1. agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in oplaz
2. nar. del njive, ki je plug ne izorje: za plugom so se delali oplazi; prekopati oplaze
// nezoran, travnat svet med njivami: kositi krmo po oplazih
● 
zastar. zapeljal je čez kamen in na smučki je nastal oplaz odrgnina, praska
SSKJ²
oplázen -zna -o prid. (ā)
nanašajoč se na oplazenje: oplazna svetloba / oplazni strel
SSKJ²
oplázenje -a s (ȃ)
glagolnik od oplaziti: voznik je zapeljal s ceste, da se je izognil trčenju ali vsaj oplazenju
SSKJ²
oplazíti in opláziti -im, in opláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila
// nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini
2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata
// nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap
3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo goste
4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil
5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive
SSKJ²
opléček -čka m (ẹ̑)
nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: oblekla je vezen opleček
♦ 
obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit; sedelce
SSKJ²
opléčje -a s (ẹ̑)
anat. del telesnega ogrodja iz dveh ključnic in dveh lopatic, ki veže zgornje okončine s trupom; ramenski obroč: v območju oplečja je hrbtenjača odebeljena
 
vet. pleče z nadlaktjo
SSKJ²
opléčnik -a m (ẹ̑)
nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: oblekla je široko rožasto krilo in oplečnik
SSKJ²
oplemenítenje -a s (ȋ)
glagolnik od oplemenititi: oplemenitenje človeka / duhovno oplemenitenje / oplemenitenje rude, tkanine; oplemenitenje z laki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oplemenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oplemeniti: oplemenitev kobile
SSKJ²
oplemeníti -ím dov., opleménil (ī í)
1. vet. oploditi: žrebec oplemeni kobilo; oplemeniti svinje
2. zastar. oplemenititi: oplemeniti svoj okus
    oplemenjèn -êna -o:
    oplemenjena kobila
SSKJ²
oplemenitílnica -e ž (ȋ)
tovarniški obrat za oplemenitenje: obratovodja oplemenitilnice
SSKJ²
oplemenítiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti kaj bolj plemenito, dobro: s svojo umetnostjo nas je oplemenitil / to delo bo oplemenitilo našo literaturo; oplemenititi svoj okus izboljšati; na potovanjih je oplemenitil svoje znanje obogatil
2. teh. opraviti dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: oplemenititi les, tkanino; oplemenititi papir s premazanjem; oplemenititi jeklo izboljšati njegove lastnosti s spreminjanjem njegove kemične sestave
♦ 
agr. oplemenititi izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; požlahtniti; metal. oplemenititi rudo odstraniti iz nje večji del nekakovostnih sestavin
    oplemeníten -a -o:
    oplemeniteno blago; z umetnostjo oplemeniteno življenje / oplemeniteno jeklo plemenito jeklo
SSKJ²
oplemenitováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. plemenititi: kultura oplemenituje življenje
SSKJ²
oplemenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje / oplemenjevanje človekovega duha
SSKJ²
oplemenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. vet. oplojevati: oplemenjevati krave
2. zastar. plemenititi: ljubezen ga je oplemenjevala
SSKJ²
oplèn -éna m (ȅ ẹ́)
agr. premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice: zaradi prevelike teže se je oplen prelomil
♦ 
žel. naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih
SSKJ²
oplenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od opleniti: oplenitev gradu
SSKJ²
opleníti in opléniti -im dov. (ī ẹ́)
izropati: oplenili so ladje z dragocenim tovorom
 
napadalci so ga oplenili oropali
    oplenívši zastar.:
    oplenivši mesto, se je sovražnik umaknil
    oplénjen -a -o:
    oplenjena trgovina
SSKJ²
oplèsk tudi oplésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem: oplesk vhodnih vrat se lušči; svež oplesk / oljnati oplesk; pren., ekspr. avtor je dal meščanskemu nacionalizmu socialističen oplesk
SSKJ²
opléskati -am dov. (ẹ̑)
prekriti z oljnato barvo, lakom: opleskati okna, vrata
    opléskan -a -o:
    belo opleskane stene kopalnice
SSKJ²
oplêsti oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é)
1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami
// narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov
// okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi
2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko
3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico
4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih
    opletèn -êna -o:
    opletena steklenica; z venci opletene lože
SSKJ²
oplešivéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati plešast: hitro se je postaral in oplešivel
SSKJ²
oplèt -éta m (ȅ ẹ́)
kar kaj opleta: zaščitni oplet žice
// nekdaj ograja, stena, spletena iz šibja, protja: z opleti in okopi obdane utrdbe
SSKJ²
oplétanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od opletati: opletanje steklenic / opletanje jadra v vetru / vožnjo je motilo opletanje kolesa / zakaj je treba toliko govorjenja in opletanja
SSKJ²
oplétati -am nedov. (ẹ̑)
1. pletoč delati, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: opletati steklenice; pajek je opletal cvete s pajčevino
// delati, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: opletati vrv okoli debla
2. rastoč pokrivati površino: zidove opleta stoletni bršljan; srobot se opleta čez skale
// biti, obstajati okrog česa: lovorov venec mu opleta čelo
3. delati neurejene, navadno krožnim podobne gibe: opletati z nogami, rokami; nesmiselno je opletal okrog sebe / vol opleta z repom; metulj je opletal s krilci
// delati, povzročati, da se kaj neurejeno giblje: veter opleta z ohlapnim šotorom / natakar je opletal s prtičem
4. viseti in se neurejeno gibati: čutarica mu opleta ob stegnu / dolge kite ji opletajo po hrbtu / preširoka obleka opleta okrog nje; hlače mu opletajo okrog suhih nog
5. nepravilno, nihajoč se gibati, delovati zaradi ohlapne, nepravilne namestitve: levo kolo je opletalo; močno, rahlo opletati / tovornjak opleta s prikolico / dojenčku glava še opleta
6. ekspr. opotekaje se hoditi: z zadnjimi močmi je opletala za njim; opleta po cesti kot pijan / najej se, saj komaj še opletaš hodiš
// muditi se, zadrževati se: kaj tako dolgo opleta po hiši / pojdimo, kaj bi še opletali se obotavljali
7. ekspr. udarjati, tepsti: opletati koga z bičem; opletal je z gorjačo po hrbtih; dečki so se opletali z vejami
● 
star. imela je šest služabnic, ki so jo opletale česale, ji spletale lase; ekspr. zmeraj nekaj opleta okoli zdravnikov hodi; opletati z ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; slabš. v svojih govorih je veliko opletal z dolžnostjo jo je omenjal, govoril o njej; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. ne dovolim, da bi opletali z menoj samovoljno, brezobzirno ravnali
    oplétati se ekspr.
    1. hoditi, zadrževati se kje: pastir se je počasi opletal med živino; pren. sto misli se ji opleta po glavi
    2. ukvarjati se, navadno s čim neprijetnim, težavnim: s tem delom se že dolgo opleta / pojdi, kaj bi se še opletal z njimi / opleta se in žene, da dovolj zasluži
    ● 
    ekspr. noge se mi že opletajo od utrujenosti, slabosti že težko hodim; ekspr. to se ti bo še opletalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. vprašali so ga tako, da se ni mogel nič opletati izmikati
    opletajóč -a -e:
    nerodni, opletajoči koraki; hlače z opletajočimi hlačnicami
SSKJ²
opletàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki opleta: opletave noge
 
ekspr. bil je že precej opletav pijan, vinjen
SSKJ²
opletênka tudi opleténka -e ž (é; ẹ́)
knjiž. pletenka: spiti opletenko vina
SSKJ²
opléti oplévem dov.tudi oplevíte; oplél (ẹ́)
1. s puljenjem odstraniti plevel: okopati in opleti / opleti korenje / opleti grede; njivo je bilo treba pred žetvijo opleti / opleti travo na grobu; pren., ekspr. med njimi bom zasejal sovraštvo, ki ga ne bo nihče oplel
2. nepreh., pog., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti; opraviti: kot pevec si oplel / če bo videl, da se ga bojiš, si oplel; midva sva oplela; pri njej si oplel
    oplét -a -o:
    skrbno oplet vrt
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oplézati -am dov. (ẹ̑)
s plezanjem priti na več mest: vsa drevesa opleza
SSKJ²
oplinjevánje -a s (ȃ)
zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina; plinifikacija: del namenskih sredstev so porabili za širitev oplinjevanja v občini; oplinjevanje kraja; načrti za oplinjevanje
SSKJ²
oplitvéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati plitev: jarek je oplitvel, ker ga niso čistili / zaradi slabe družbe je oplitvel
SSKJ²
opljúniti -em dov. (ú ȗ)
nar., v zvezi opljuniti (si) roke pljuniti (si) v roke: Zdajci .. si je zavihal rokave in si opljunil roke (F. Bevk)
SSKJ²
opljúskati -am dov. (ȗ)
s pljuskanjem zmočiti, politi: opljuskati mizo; opljuskati si obraz s hladno vodo / valovi so ju opljuskali, da sta bila zelo mokra
SSKJ²
opljuskávati -am nedov. (ȃ)
s pljuskanjem močiti, polivati: opljuskavati hrbet / valovi opljuskavajo kljun ladje; pren. od vseh strani me opljuskava hrup, svetloba
SSKJ²
opljúskniti -em dov. (ú ȗ)
s pljuskom zmočiti, politi: opljuskniti koga z vedrom vode / val ga je opljusknil po nogah
SSKJ²
opljúsniti -em dov. (ú ȗ)
s pljuskom zmočiti, politi: opljusniti koga po hrbtu / val opljusne skalo; pren. svetloba za hip opljusne temni hodnik
SSKJ²
opljúvati -am in opljújem in opljuváti opljúvam in opljújem dov., opljuvál in opljúval (ú; á ú)
s pljuvanjem v koga, kaj izraziti odklonilen, sovražen odnos: skočila je proti njemu in ga opljuvala; sliko so opljuvali in poteptali
// ekspr. vzeti ugled, osramotiti: obsoditi in opljuvati človeka ni težko / opljuvati komu čast
    opljúvan in opljuván -a -o:
    biti opljuvan in ponižan
SSKJ²
oplôčiti -im tudi oplóčiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑)
knjiž. obložiti s ploščami: opločiti stene, tla
    oplôčen tudi oplóčen -a -o:
    opločeno dvorišče
SSKJ²
oplóčje -a s (ọ̑)
navt. kar pokriva ogrodje čolna, ladje: opločje daje obliko trupu; kovinsko opločje
SSKJ²
oplóčnica -e ž (ọ̑)
knjiž. plošča (za oblaganje): tla so bila iz velikih rjavih opločnic; kamnite opločnice
SSKJ²
oplódba -e ž (ọ̑)
knjiž. oploditev: umetna oplodba / oprašitev in oplodba ajde
SSKJ²
oplóden -dna -o prid. (ọ̄)
v zvezah: fiz. oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo; gozd. oplodna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; postopna sečnja
SSKJ²
oplodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma
SSKJ²
oplodíti -ím dov., oplódil (ī í)
1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet
 
biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico
2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje
    oplojèn -êna -o:
    oplojene samice; ovce so umetno oplojene; oplojeno jajčece
SSKJ²
oplodítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oploditev: oploditveni proces / oploditvena sposobnost
SSKJ²
oplódje -a s (ọ̑)
agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena: ježičasto oplodje; mesnato oplodje
SSKJ²
oplodljív -a -o prid. (ī í)
ki se da oploditi: ikre mrtvih rib so bile še oplodljive
SSKJ²
oplódnja -e ž (ọ̑)
knjiž. oploditev: opraviti oplodnjo; slaba oprašitev in oplodnja trte / umetna oplodnja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oplojeválec -lca [oplojevau̯ca tudi oplojevalcam (ȃ)
knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca
SSKJ²
oplojeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oplojevanje: oplojevalni organi / oplojevalna sposobnost
SSKJ²
oplojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od oplojevati: bik je že primeren za oplojevanje / umetno oplojevanje / opraševanje in oplojevanje rastlin
♦ 
ekon. oplojevanje vrednosti ustvarjanje presežne vrednosti v proizvodnji
SSKJ²
oplojeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik bo spet oplojeval / umetno oplojevati
2. izboljševati vrednost, kakovost; oplajati: njegove ideje so oplojevale številne literature; duhovno oplojevati
    oplojujóč -a -e:
    zahodno kulturo oplojujoča slovanska literatura
SSKJ²
oplôskati -am dov. (ȏ)
ekspr. večkrat slišno, plosko udariti: za šalo jo je oploskal in objel / pošteno ga je oploskal natepel
SSKJ²
oplôščiti1 -im dov. (ō ȏ)
knjiž. obložiti s ploščami: oploščiti teraso
 
teh. obložiti kovino s tanko plastjo druge kovine
    oplôščen -a -o:
    oploščene stopnice
SSKJ²
oplôščiti2 -im tudi oploščíti -ím dov., oplôščil tudi oplóščil (ō ȏ; ī í)
knjiž. nekoliko sploščiti: z udarcem oploščiti predmet; cev se je oploščila
    oplôščen -a -o tudi oploščèn -êna -o:
    oploščeno telo
SSKJ²
oplutéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. spremeniti se v pluto: celične mrenice so oplutele
SSKJ²
ópna -e ž (ọ̄)
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki lahko niha: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno
3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne
SSKJ²
ópnast -a -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki ima opno: prvotno je imel grad opnasta okna
SSKJ²
opočásniti -im in opočasníti -ím dov., opočásnil (ā; ī í)
upočasniti: opočasniti hojo; ekspr. opočasniti korak
SSKJ²
opóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nar. zahodno lapornat: opočna zemlja
SSKJ²
opogúmiti -im dov. (ū ȗ)
narediti, da postane kdo pogumen: skušala ga je opogumiti; ko je to videl, se je opogumil / opogumil se je in jo zasnubil / njene besede so ga opogumile
    opogúmljen -a -o:
    nekoliko opogumljen je nadaljeval z delom
SSKJ²
opogúmljanje -a s (á)
glagolnik od opogumljati: opogumljanje je pri boječih otrocih potrebno
SSKJ²
opogúmljati -am nedov. (ú)
vplivati na koga, da bi bil pogumen: stala mu je ob strani in ga opogumljala / njena navzočnost ga je opogumljala / opogumljal ga je, naj vztraja spodbujal
    opogumljajóč -a -e:
    opogumljajoče besede
SSKJ²
opòj -ôja m (ȍ ónav. ekspr.
1. kar povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: pijača je zanj opoj; blaženost opoja / v knjigah išče opoja; iz glasbila je znal izvabljati čudovit opoj; ljubezenski, zimski opoj
// ekspr. opojnost: opoj rož / opoj antične kulture
2. stanje čutnega in duševnega ugodja: opoj počasi izginja in spet se začenja vsakdanje življenje; vdajati se opoju; biti v opoju; to je storil v opoju svatovskega razpoloženja
SSKJ²
opójen -jna -o prid. (ọ̄)
ki povzroča pijanost: opojna pijača
 
bot. opojno trebelje rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v kobulih, Chaerophyllum temulum
// nav. ekspr. ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: opojen duh vrtnic / zvok njenih besed je bil opojen; prevzemale so ga opojne misli; opojna pomlad; opojne sanje
    opójno prisl.:
    ajda opojno diši; opojno sladek poljub
SSKJ²
opojênost -i ž (é)
nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: ljubezenska opojenost; čas sreče in opojenosti
SSKJ²
opojílo -a s (í)
knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač
SSKJ²
opojíti -ím dov., opójil (ī í)
1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo
2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma
    opojèn -êna -o:
    opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opojnína -e ž (ī)
knjiž. alkoholna pijača: uživati opojnine
SSKJ²
opójnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost opojnega: opojnost pijače / ekspr.: opojnost besed, petja; opojnost pomladi
// nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: prevzemala ga je opojnost; uživati v opojnosti in miru / čutna, duševna opojnost
● 
knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi
SSKJ²
opóka -e ž (ọ̑)
nar. zahodno lapor: kosi opoke
// lapornata zemlja: češnja, vsajena na opoki
SSKJ²
opókel -kla -o [opokəu̯prid. (ọ́zastar.
1. razpokan: opokla gorska stena
2. grob2, surov: opokle šale
SSKJ²
opôldan1 -dnéva [opou̯danm (ȏ ẹ̑)
poldan, poldne: do opoldneva je končal delo
SSKJ²
opôldan2 [opou̯danprisl. (ȏ)
opoldne2prišel je točno opoldan
SSKJ²
opoldánji -a -e [opou̯danjiprid. (á)
opoldanski: opoldanje zvonjenje
SSKJ²
opoldánski tudi opôldanski -a -o [opou̯danskiprid. (á; ȏ)
nanašajoč se na poldan, poldne: opoldanska vročina; opoldansko sonce je močno pripekalo / opoldanska molža; opoldansko mleko mleko od opoldanske molže
SSKJ²
opôldne1 -dnéva [opou̯dnes (ȏ ẹ̑)
ed. poldan, poldne: ura je kazala opoldne
SSKJ²
opôldne2 [opou̯dneprisl. (ȏ)
sredi dneva med sončnim vzhodom in zahodom, ob 12. uri: nosila mu je hrano zjutraj, opoldne in zvečer; dela od osmih do opoldne; položaj sonca opoldne; pred jutri opoldne ga ne bo
SSKJ²
opôlnoči [opou̯nočiprisl. (ȏ)
sredi noči med sončnim zahodom in vzhodom, ob 24. uri: vstaja ob petih in hodi spat opolnoči; tema je kakor opolnoči
SSKJ²
opolnomóčen -a -o [opou̯nomočenprid. (ọ̑)
zastar. pooblaščen: opolnomočeni so, da izdajajo potna dovoljenja / opolnomočeni minister
SSKJ²
opolnomóčenec -nca [opou̯nomočenəcm (ọ̑)
zastar. pooblaščenec: pogodbo je podpisal opolnomočenec te organizacije
SSKJ²
ópolo in opólo -a m (ọ̑; ọ̑)
rdeče vino z otoka Visa: piti opolo
SSKJ²
opôlzek -zka -o [opou̯zəkprid. (ó)
1. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: opolzki prizori v filmu; opolzka pripomba, šala / opolzki ljudje
2. zastar. spolzek, drsen: stopil je na opolzek kamen; opolzka pot
SSKJ²
opôlzel -zla -o [opou̯zəu̯prid. (óstar.
1. spolzek, drsen: pot je strma in opolzla; tla so bila pokrita z opolzlim listjem / zašel je na opolzlo pot
2. opolzek: opolzle opazke, šale
SSKJ²
opôlzkost -i [opou̯skostž (ó)
lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja
SSKJ²
opómba -e ž (ọ̑)
1. krajše pojasnilo k tekstu: urednik je dodal nekaj opomb; razprava z opombami / obrobna opomba napisana na robu strani v knjigi ali rokopisu; opomba pod črto napisana na koncu strani pod tekstom
2. star. opazka, pripomba: ta opomba ga je zelo prizadela; delati opombe; navesti nekaj načelnih opomb; bistroumne, šaljive opombe
3. zastar. spomin: napisati članek v opombo zaslužnemu možu
SSKJ²
opómbica -e ž (ọ̑)
ekspr. opazka, pripomba: pazil je, da ga ne bi razžalil s kako opombico
SSKJ²
opoméniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. dati pomen, smisel: Cankar hrepenenja ni opomenil le osebno, ampak je njegov smisel poglobil še narodnostno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opomín -a m (ȋ)
glagolnik od opomniti:
a) materini opomini niso zalegli; ni dovzeten za opomine; neupravičeni, ostri opomini
b) kljub učiteljevim opominom je še naprej motil pouk / ta dogodek je bil zanjo hud opomin
c) preslišal je njegov opomin, naj mu vrne knjigo / to naj ti bo v opomin v opozorilo
● 
zastar. opomin na to mu ni bil prijeten spomin
♦ 
pravn. opomin (pisno) izražena zahteva, da kdo izpolni opuščeno obveznost; disciplinski ukrep zaradi kršitve delovne discipline; šol. ima opomin iz matematike nekdaj pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ni pozitivno ocenjen
SSKJ²
opomínjanje -a s (í)
glagolnik od opominjati: opominjanje učencev zaradi nereda
SSKJ²
opomínjati -am nedov. (í)
1. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: mati je opominjala sina; opominjati učenca zaradi malomarnosti; opominjal ga je, ker je govoril nespodobno / ne laži, jo je opominjal
// izražati željo, zahtevo, da kdo
a) opusti kako negativno dejanje, ravnanje: zaman ga je opominjala, naj neha preklinjati
b) izpolni opuščeno obveznost: večkrat ga je opominjal, naj mu vrne dolg
2. opozarjati: učitelj je opominjal učence na napake / opominjal ga je, da mu preti nevarnost
3. star. pripominjati, omenjati: najbrž ni treba opominjati, da je bilo takrat mesto čisto drugačno
4. zastar. spominjati: ne bom te več opominjala tega; rad se je opominjal tistih dni
    opominjajóč -a -e:
    sam sebe opominjajoč; opominjajoče besede
SSKJ²
opominjeválec -lca [opominjevau̯ca tudi opominjevalcam (ȃ)
knjiž. kdor opominja: poslušati opominjevalca; dobrohoten opominjevalec
SSKJ²
opominjeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se opominja: opominjevalne besede
SSKJ²
opominjevánje -a s (ȃ)
zastar. opominjanje: njegovo opominjevanje je bilo zaman
SSKJ²
opominjeváti -újem nedov. (á ȗzastar.
1. opominjati: opominjeval je hčer, naj se poboljša
2. spominjati: to ga je opominjevalo nanje
SSKJ²
opómnik -a m (ọ̑)
predmet, stvar, ki koga opozarja na kaj, mu pomaga spomniti se česa: narediti opomnik; obesiti opomnik na vrata
SSKJ²
opómniti -im dov. (ọ̑)
1. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: učitelj ga je večkrat opomnil; opomniti koga zaradi nerednosti; opomnil ga je, ker je motil pouk; blago, ostro ga je opomnil
// izraziti željo, zahtevo, da kdo
a) opusti kako negativno dejanje, ravnanje: opomnila ga je, naj tega ne dela več; že tretjič ga je opomnil, naj molči
b) izpolni opuščeno obveznost: opomniti dobavitelja, naj pošlje naročeno blago; opomnil ga je, naj mu vrne denar
2. opozoriti: opomniti koga na napako / pred odhodom je opomnil tovariše, naj bodo previdni
3. star. pripomniti, omeniti: hotel je nekaj opomniti, pa se je premislil; tega takrat nisi opomnil
4. zastar. spomniti: opomnil jo je na tisti večer pred mnogimi leti / njegova proza nas opomni na Pohlina
    opómnjen -a -o:
    čeprav je bil večkrat opomnjen, ni prenehal lagati
SSKJ²
opómnja -e ž (ọ̑zastar.
1. opazka, pripomba: ta opomnja je letela nanj; zbadljiva opomnja
2. opomba: urednik je dodal delu številne opomnje
3. spomin: to je napisal njemu v opomnjo
SSKJ²
opomôči si -mórem si tudi opomôči si -mórem si dov., opomógel si opomôgla si tudi opomógel si opomôgla si (ó ọ́)
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l postati spet sposoben za
a) opravljanje fizičnega dela: ko se je naspal, si je opomogel; počivaj, da si opomoreš
b) obstajanje, življenje: rana ni huda, kmalu si bo opomogel; v nekaj dneh si je opomogel; popolnoma si je opomogel / opomoči si od bolezni / vinska trta si še ni opomogla od pozebe
// pridobiti si (boljšo) materialno osnovo za življenje: z delom v tujini si je opomogel; odkar jim je pogorela hiša, si niso več opomogli; gmotno si opomoči
● 
zastar. s tem je želel opomoči očetu pomagati; zastar. opomoči pomanjkanju vode odpraviti ga; ekspr. z menoj si ne boste dosti opomogli imeli koristi, si pomagali
SSKJ²
opóna -e ž (ọ̑)
knjiž. tapeta, stenska obloga: salon z modrimi oponami / stenske opone
SSKJ²
oponašálec -lca [oponašau̯ca tudi oponašalcam (ȃ)
kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nadarjen odrski oponašalec / oponašalec živalskih glasov
 
zool. oponašalci drozgu podobne ameriške ptice pevke, ki oponašajo glasove drugih ptic, Mimidae
SSKJ²
oponašálka -e [oponašau̯ka tudi oponašalkaž (ȃ)
ženska, ki ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: bila je dobra oponašalka / oponašalka pevke
SSKJ²
oponášanje -a s (ȃ)
glagolnik od oponašati: oponašanje govornika; oponašanje zvokov / njegovo oponašanje jih je jezilo
SSKJ²
oponášati -am nedov. (ȃ)
1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta ptič oponaša druge ptiče
// ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug z namenom smešiti, žaliti ga: vsi se mu posmehujejo in ga oponašajo; oponaša ga, kako jeclja
2. očitati1oponašati komu hinavščino, malomarnost; oponaša mu, da ni točen; oponašala si je, ker mu ni pomagala / oponaša mu hrano
SSKJ²
oponènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. nasprotnik, zlasti v razpravljanju: odgovoriti oponentu na njegovo vprašanje / bojevati se proti ideološkim oponentom
SSKJ²
oponêsti -nêsem dov., oponésel oponêsla; oponesèn tudi oponešèn (é)
1. reči tako, kot je rekel kdo drug, navadno z namenom smešiti, žaliti ga: seveda, seveda, jo je oponesel z visokim glasom
2. očitati1marsikaj mu je oponesel; oponesli so mu, da se je prevzel; oponesel jim je, kako malo vedo o stvari; dolgo te ni bilo domov, mu je oponesla / oponesel mu je denar; ekspr. vsak kozarček mu oponese
SSKJ²
oponíranje -a s (ȋ)
knjiž. nasprotovanje, ugovarjanje: njegovo oponiranje ga je razjezilo
SSKJ²
oponírati -am nedov. (ȋ)
1. knjiž. nasprotovati, ugovarjati: pogosto mu oponira / oponira njegovemu mnenju, predlogu
2. dov. in nedov., anat., v zvezi oponirati palec položiti palec čez dlan:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opôprati -am dov. (ȏ)
dodati jedi poper: opoprati juho
    opôpran -a -o:
    zelo opoprana jed
     
    ekspr. pripovedovati opoprane šale nespodobne, nedostojne
SSKJ²
opóra -e ž (ọ̑)
1. predmet, zlasti v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v pokončnem položaju: držati se opore; podpreti sadno drevje z oporami; lesena, žična opora; opora za jadro / vzgajati maline na oporah
2. kar omogoča, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: izgubiti oporo / ogrodje daje telesu oporo
// kar omogoča, da kaj lažje obstaja: taka prizadevanja so opora miru
// kar komu kaj olajšuje, mu pomaga: to spoznanje mu je dajalo oporo; pri njem je zaman iskal oporo; biti brez moralne opore / mati je njegova glavna opora / sin ji je v veliko oporo
3. glagolnik od opirati: te naprave so potrebne zaradi opore zidov; postavljati kole za oporo
● 
kaj je opora za njegova izvajanja izhodišče
♦ 
alp. opora razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se oprime, opre; grad. opora poševni tram povezja; opornik; šport. opora položaj telesa, ko se njegova teža prenaša na roke ali tudi na noge; ležna opora pri kateri sloni iztegnjeno telo na dlaneh in stopalih; opora na iztegnjenih rokah
SSKJ²
oporéčen -čna -o prid. (ẹ̄)
ki se mu da oporekati, ugovarjati: oporečna trditev; oporečno mnenje
// ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oporečni ljudje / njeno oporečno življenje
SSKJ²
oporêči -rêčem dov., oporêci oporecíte; oporékel oporêkla (é)
1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega: vedno mu kaj oporeče / nobeni njegovi misli ni mogel oporeči; oporeči trditvi
2. star. preklicati, zanikati: oporeči svojo trditev; ker ni imel prič, je lahko vse oporekel
● 
ne morete mi oporeči, da zanemarjam delo očitati; star. dane besede ne morem oporeči obljubo moram izpolniti; kar sem rekel, ne bom oporekel
SSKJ²
oporéčnik -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: polemizirati z oporečniki
SSKJ²
oporéčništvo -a s (ẹ̑)
knjiž. oporekanje, ugovarjanje, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: politično, umetniško oporečništvo
SSKJ²
oporéčnost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost oporečnega: oporečnost trditve / presoja človekove oporečnosti
SSKJ²
opórek -rka m (ọ̑)
anat., vet. del trebušne mrene, s katerim je črevo pritrjeno ob hrbtenico:
SSKJ²
oporékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od oporekati: njegovo oporekanje ni nič pomagalo / oporekanje trditvi
SSKJ²
oporékati -am nedov. (ẹ̑)
1. z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega: sodelavci mu oporekajo; nihče mu ni oporekal; glasno, odločno oporekati / oporekati resničnosti izjave, trditvi / prišel sem dovolj zgodaj, mu je oporekal
2. publ. zanikovati, ne priznavati: oporekati veljavnost listine; nekateri so hoteli oporekati vlogo partije
3. star. preklicevati, zanikovati: oporekati svojo prejšnjo trditev; s tem oporekam, kar sem rekel
● 
oporeka ji, da premalo dela očita; publ. temu predlogu ni kaj oporekati je dober, primeren; publ. ni mogoče oporekati, da je ta pobuda slaba trditi, reči
SSKJ²
oporekoválec -lca [oporekovau̯ca tudi oporekovalcam (ȃ)
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: največ oporekovalcev je med mladimi
SSKJ²
opóren -rna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na oporo: palica in druge oporne priprave / oporno mesto stebra / oporna palica šotora / knjiž. iskal je oporno točko za svoje razmišljanje
♦ 
biol. oporno tkivo tkivo, ki daje oporo drugemu tkivu, organu; bot. oporna korenina zračna korenina, ki daje rastlini oporo; grad. oporni lok; oporni zid; šport. oporno orodje bradlja in konj z ročaji
SSKJ²
oporíšče -a s (í)
1. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije: graditi nova oporišča; letala so se vrnila v oporišče / letalsko, pomorsko, raketno oporišče; oporišče za podmornice / vojaško oporišče
2. knjiž. izhodišče, temelj: dati staršem oporišča za vzgojo otrok / za to domnevo je več oporišč
● 
zaradi lastne šibkosti je iskal oporišče pri drugih ljudeh oporo
♦ 
elektr. mesto, na katerem je oprt nadzemni vod
SSKJ²
opórje -a s (ọ̑)
skupina ali sistem opornikov: oporje v rudniku
SSKJ²
opórnica -e ž (ọ̑)
1. priprava, ki daje oporo: okrepiti kaj z opornico / namestiti v avtomobil opornice za glavo
2. med. priprava za imobilizacijo telesnih delov: imobilizirati roko z opornico; prstna opornica; žičnata opornica
SSKJ²
opórnik -a m (ọ̑)
1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira: postavljati opornike; betonski, leseni, zidani opornik; razdalja med oporniki / opornik kozolca
 
grad. poševni tram povezja; mostni opornik
2. priprava, ki daje oporo: opornik za glavo v avtomobilu; opornik za roke; pren. rudnik železa je temeljni opornik železarstva
SSKJ²
opornják -a m (á)
anat., vet. oporek
SSKJ²
oporóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oporoko: oporočne določbe / biti oporočna priča
 
pravn. oporočni dedič dedič, ki deduje po oporoki
SSKJ²
oporočítelj -a m (ȋ)
pravn. kdor napravi oporoko: oporočitelj podpiše listino
SSKJ²
oporočíti -ím dov., oporóčil (ī í)
knjiž. z oporoko določiti, zapustiti: oporočiti komu vse premoženje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oporočník -a m (í)
pravn. kdor napravi oporoko: tako je določil oporočnik
SSKJ²
oporóka -e ž (ọ̑)
izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko; umreti brez oporoke; v oporoki zapustiti; imenovati koga za izvršitelja oporoke / pisna, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova pesniška oporoka
 
pravn. izpodbiti oporoko s tožbo
SSKJ²
opórtati -am dov. (ọ̑)
knjiž. našiti, pritrditi porte na kaj: oportati lakajsko obleko
    opórtan -a -o:
    zlato oportane uniforme
     
    ekspr. oportani generali v oportanih uniformah
SSKJ²
oportún -a -o prid. (ȗ)
knjiž. primeren, koristen: oportun predlog; to dejanje zdaj ni oportuno
SSKJ²
oportuníst -a m (ȋ)
nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec: ta človek je oportunist; boriti se proti oportunistom in karieristom
SSKJ²
oportunístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na oportuniste ali oportunizem: zagovarjati oportunistično stališče / oportunistični del stranke
    oportunístično prisl.:
    ravnati oportunistično
SSKJ²
oportunístka -e ž (ȋ)
nav. slabš. ženska, ki prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi: bila je oportunistka; izkoriščevalka in oportunistka
SSKJ²
oportunitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete
SSKJ²
oportunízem -zma m (ī)
nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost: kritizirati oportunizem nekaterih pripadnikov stranke; očitati komu oportunizem; karierizem in oportunizem / to je storil iz oportunizma / kulturni, politični oportunizem
SSKJ²
oportúnost -i ž (ȗ)
knjiž. primernost, koristnost: oportunost takega ravnanja
// oportunizem: to je storil iz oportunosti
SSKJ²
oportúnstvo -a s (ȗ)
zastar. oportunizem: boriti se proti oportunstvu / storiti kaj iz oportunstva
SSKJ²
opósum -a m (ọ̑)
1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume
2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma
SSKJ²
opotèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
star. negotov, nestalen: oblast je minljiva in opoteča
 
preg. sreča je opoteča
SSKJ²
opotéčen -čna -o prid. (ẹ̄)
star. ki se opoteka: opotečen človek / opotečne noge
SSKJ²
opotêči se -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é)
majavo, negotovo:
a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče
 
ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril
b) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo
SSKJ²
opotéčnost -i ž (ẹ̄)
star. negotovost, nestalnost: spoznal je opotečnost sreče
SSKJ²
opotékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje
SSKJ²
opotékati se -am se nedov. (ẹ̑)
majavo, negotovo:
a) hoditi, prestopati se: opotekal se je in padal; opotekal se je od slabosti, utrujenosti; opotekal se je pod težo bremena; opotekala se je kakor omamljena / počasi se je opotekala za njim; pren. jezik se mu opoteka
b) s prislovnim določilom prihajati, odhajati: opotekal se je iz kleti; počasi se je opotekal v sobo
♦ 
navt. ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati
    opotekáje se :
    opotekaje se je vstal
    opotekajóč se -a -e:
    opotekajoč se je stopil k oknu; opotekajoča se hoja; prisl.: opotekajoče se oditi
SSKJ²
opotekàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se opoteka: opotekav bolnik; pijan je in opotekav / opotekava hoja / ekspr. opotekavo govorjenje
    opotekávo prisl.:
    opotekavo je odšla k vratom
SSKJ²
opotíčiti -im dov. (í ȋ)
nar. namazati z nadevom: testo razvaljamo in opotičimo; opotičiti z rozinami in smetano
    opotíčen -a -o:
    dobro opotičena potica / opotičeni kruh potica iz testa za kruh z malo nadeva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opotíka -e ž (ȋ)
zastar. ovira, zapreka: največja opotika za razvoj gibanja
SSKJ²
opotíkati -am nedov. (ȋ)
star. očitati1nikoli vam ne bom nič opotikal
SSKJ²
opovréči -vŕžem dov., opovŕzi opovŕzite in opovrzíte; opovŕgel opovŕgla (ẹ́ ȓ)
zastar. ovreči: s temi dokazi ni bilo mogoče opovreči teorije; opovrgel ji je vse, kar je trdila
SSKJ²
opozárjanje -a s (á)
glagolnik od opozarjati: opozarjanje na napake / opozarjanje nase / opozarjanje na nevarnost
SSKJ²
opozárjati -am nedov. (á)
1. delati, da kdo kaj dojame, zazna: opozarjati obiskovalce na nekatera razstavljena dela; učitelj je opozarjal učence na najlepša mesta v besedilu; opozarjal jih je, da se dragocena predmeta v ničemer ne ločita; z očmi jih je opozarjala nanj
 
ekspr. z ničimer ni opozarjala nase vzbujala pozornosti
2. delati, da se kdo seznani s tem, kar mora upoštevati: zaman so ga opozarjali na bližajočo se nevarnost; z roko opozarjati na spremembo smeri; s kurjenjem kresov so jih opozarjali, da se bližajo Turki / to nas je opozarjalo, da se tam dogaja nekaj nenavadnega
// delati, da kdo kaj obnovi v spominu: opozarjati koga na dolžnost; zaman ga je opozarjal na obljubo
// seznanjati koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: opozarjala ga je, naj bo pri pouku pazljiv; s prstom ga je opozarjala, naj molči / slutnja ga je opozarjala, naj se umakne
    opozarjajóč -a -e:
    govoril jim je o pisatelju, opozarjajoč jih na njegova najpomembnejša dela
SSKJ²
opozícija -e ž (í)
1. nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih: opozicija proti programu stranke je prenehala; vladni predlog je naletel na opozicijo / stranka je v opoziciji nasprotuje politiki vladajoče stranke
// opozicijska stranka, opozicijske stranke: pripadati opoziciji; poslanci leve opozicije; voditelj opozicije / parlamentarna opozicija / leva opozicija v demokratski stranki skupina, krilo
2. knjiž. nasprotovanje, odpor: ko je spregovoril, je začutil med poslušalci tiho opozicijo / to je storil iz opozicije; biti v opoziciji nasprotovati
3. astron. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na nasprotni strani neba kot Sonce: konjunkcija in opozicija / Jupiter je v opoziciji s Soncem
4. jezikosl. razmerje med dvema istovrstnima jezikovnima prvinama, ki se v čem popolnoma razlikujeta: pomenska opozicija
♦ 
šah. položaj kraljev, stoječih si nasproti v isti smeri, med katerima je liho število polj
SSKJ²
opozicíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opozicijo: zagovarjati opozicijsko stališče / opozicijski časopis; opozicijski kandidat kandidat opozicijske stranke / opozicijska stranka
SSKJ²
opozicionálec -lca m (ȃ)
publ. član opozicijske stranke: boriti se proti opozicionalcem
 
ekspr. on je večni opozicionalec rad nasprotuje
SSKJ²
opozicionálen -lna -o prid. (ȃ)
opozicijski: opozicionalni poslanec; opozicionalni tisk / opozicionalna stranka
SSKJ²
opozicionálnost -i ž (ȃ)
knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: znan je po svoji opozicionalnosti
SSKJ²
opozorílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se opozarja na kaj: opozorilni klic, napis; opozorilni znak; opozorilna naprava; opozorilna tabla
 
strojn. opozorilna lučka, žarnica lučka, žarnica, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi
SSKJ²
opozorílo -a s (í)
1. kar koga seznanja, seznani s tem, kar mora upoštevati: prejel je njegovo opozorilo na nevarnost / izkušnje nam morajo biti dovolj močno opozorilo / poslati komu opozorilo; spregledal je opozorilo na cesti opozorilni napis, znak
2. kar koga seznanja, seznani z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: ni poslušal materinih opozoril, naj ne hodi več tja
3. glagolnik od opozoriti: opozorilo nemirnih otrok
SSKJ²
opozorítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od opozoriti: opozoritev na napako / opozoritev nase
SSKJ²
opozoríti -ím dov., opozóril (ī í)
1. narediti, da kdo kaj dojame, zazna: opozoriti koga na napako; opozoril ga je na ost v njenih besedah; opozorila ga je na Prešernove pesmi; opozoriti obiskovalce razstave na nekatere slike; opozoril ga je, da je napravil napako; s kašljanjem jih je opozoril nase / njene oči so ga opozorile, kako neprimerne so bile njegove besede / opozoril jih je na pravilno pot pokazal jim jo je
 
ekspr. mladi umetnik je že večkrat opozoril nase vzbudil pozornost; publ. na kongresu so opozorili na vrsto problemov so jih obravnavali; so govorili o njih
2. narediti, da se kdo seznani s tem, kar mora upoštevati: opozoriti koga na nevarnost; motorist je z roko opozoril na spremembo smeri; opozorila ga je, da ga je nekdo izdal okupatorju; pravočasno sem ga opozoril, kaj se pripravlja / streljanje nas je opozorilo, da se bliža sovražnik
// narediti, da kdo kaj obnovi v spominu: opozoriti koga na dolžnost, obljubo; opozoril ga je, da še ni plačal
// seznaniti koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: opozoril sem ga, da tu ne sme kaditi; opozorila ga je, naj bo previden; s prstom ga je opozorila, naj molči / učitelj je opozoril učenca opomnil / gori, hitro opozori gasilce alarmiraj
3. star. vzbuditi pazljivost, previdnost: to bi jo utegnilo opozoriti; šum ga opozori, da se obrne
    opozorjèn -êna -o:
    vsi so bili pravočasno opozorjeni na nevarnost; odpotoval je, ker je bil opozorjen, da ga iščejo; opozorjen je bil, naj ne hodi tja
SSKJ²
opozorljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. nenavaden, opazen: opozorljiv klobuk / storiti kaj z opozorljivo naglico
SSKJ²
oprasíti se -ím se dov., oprásil se (ī í)
nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že dvakrat oprasila
SSKJ²
opràsk -áska m (ȁ á)
zastar. praska: osliniti si oprask
SSKJ²
opráskanec -nca m (á)
ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec
SSKJ²
opraskanína -e ž (í)
med. povrhnja poškodba kože zaradi prask: opraskanina se je ognojila
SSKJ²
opráskati -am dov., tudi opraskála (á)
povzročiti praske: mačka ga je opraskala po roki / robida jo je opraskala; pri padcu si je opraskal koleno / umazati in opraskati zid; pri selitvi se je pohištvo opraskalo dobilo praske
    opráskan -a -o:
    opraskana koža; omara je odrgnjena in opraskana; vrnil se je ves opraskan od trnja; opraskan po obrazu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oprásniti -em dov. (á ȃ)
povzročiti prasko: oprasnil ga je z nožem, da se je pokazala kri / grm ga je oprasnil
 
ekspr. krogla ga je samo oprasnila povzročila majhno rano, poškodbo
SSKJ²
oprášati tudi oprašáti -am dov., tudi oprášala (á á á)
nar. povprašati, izprašati: ko jo bom srečala, jo bom že oprašala
SSKJ²
opráščati -am nedov. (á)
oproščati: opraščati dolžnosti / to mu je vedno opraščala
SSKJ²
oprašênje -a s (é)
zastar. oprašitev: oprašenje cveta
SSKJ²
opraševálec -lca [opraševau̯ca in opraševalcam (ȃ)
žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit
SSKJ²
opraševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opraševanje: opraševalno delo čebel / opraševalne žuželke žuželke, ki oprašujejo
SSKJ²
opraševálka -e [opraševau̯ka in opraševalkaž (ȃ)
žuželka, ptica, ki oprašuje: pomembna vloga čebel kot opraševalk cvetja; opraševalka rastlin
SSKJ²
opraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od opraševati: opraševanje sadnega drevja
SSKJ²
opraševáti -újem nedov. (á ȗ)
bot. prenašati pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele so že začele opraševati / umetno opraševati
SSKJ²
oprašítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice
SSKJ²
oprašíti -ím dov., oprášil (ī í)
1. povzročiti, da postane prašno: avtomobil mi je oprašil plašč; blago v izložbi se je oprašilo; v mlinu si je oprašil obleko / ekspr. zrezke oprašimo z moko na rahlo potresemo
2. bot. prenesti pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele oprašijo sadno drevje / veter opraši trave
 
čeb. trot opraši matico vnese seme v rodila matice
    oprašèn -êna -o:
    oprašeni čevlji
SSKJ²
opráti opêrem dov., oprál (á é)
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine: oprati perilo, plenice; oprati z milom; sam si je opral srajco / pog. dobiti moraš kako žensko, da te bo oprala oprala tvoje perilo, obleko / oprati z bencinom očistiti
// z vodo odstraniti umazanijo s česa sploh: oprati avtomobil; prebrati in oprati riž; oprati solato / pog. oprati lase umiti; posodo je treba oprati pomiti
2. ekspr. odstraniti, kar je moralno slabo, oporečno: oprati madež, sramoto s svojega imena; oprati sum s sebe; mislil je, da bo s tem opral svoj zločin
// narediti, da kdo postane moralno neoporečen: opral ga je pred svetom; premišljeval je, kako bi se opral / oprati čast; opral je njegovo ime sramote
● 
ekspr. šef mu je opral glavo zelo ga je oštel; ekspr. dodobra, povsem, temeljito so jim oprali glave, možgane idejno, nazorsko, politično so jih prevzgojili, preusmerili
    oprán -a -o:
    otrok je bil vedno opran in zašit; ali misliš, da si zdaj opran; solata je otrebljena in oprana; sramota s tem še ni oprana; jesti oprano sadje; lepo oprane zavese
SSKJ²
opráva -e ž (ȃ)
1. star. kar ima kdo na telesu, zlasti obleka, obutev: zakaj si ne kupiš nove oprave / po opravi se je videlo, da je kmet / zelo lepo opravo imaš lepo si oblečen / bil je v delavniški opravi delavniško je bil oblečen / svilena oprava obleka, oblačilo
2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za
a) opravljanje kake dejavnosti; oprema: jamarska, padalska, športna oprava; bojna, viteška, vojaška oprava / konjska oprava
b) posebno priložnost, obdobje: kurentova, pustna oprava; nevestina oprava; večerna oprava
3. star. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor; oprema: prostor potrebuje novo opravo / kuhinjska oprava; pisarniška, šolska oprava
// s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: oprava mehanične delavnice
4. knjiž. glagolnik od opraviti: oprava postopka; oprava volitev
● 
zastar. namizna oprava krožniki, pribor; zastar. nočem imeti nobene oprave z njim opravka; star. koliko je oprave pri hiši orodja, priprav, naprav
SSKJ²
oprávek -vka m (ȃ)
1. kar kdo opravlja
a) glede na okoliščine: imeti opravek na sodišču; opravki v zvezi s prodajo hiše; imam dosti opravkov / biti v mestu po opravku; hoditi, iti, priti po opravkih; šli so vsak po svojem opravku; moram še po opravkih; poslati koga po važnem opravku
b) nav. mn., s prilastkom glede na poklic, položaj, mesto: nalagali so mu kurirske opravke; blagajniški, poklicni, poslovni opravki; opravki tovarniškega čuvaja
2. nav. ekspr., v zvezi imeti opravka s, z izraža, da
a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: s tem dogodkom nimam nobenega opravka; z njim nočem imeti opravka; imeti opravka s policijo; opozoriti na previdnost tiste, ki imajo opravka z orožjem; v tistem pretepu sem imel tudi jaz opravka sem se ga udeležil; publ. vse kaže, da imamo opravka s tatvino da gre za tatvino; zver, s katero smo imeli opravka, se še zmenila ni za naše udarce smo se spopadali
b) kdo kaj dela: ima veliko opravka s čiščenjem, kuho; imeti opravka z vrtom
// izraža vzročno odvisnost, povezanost: nesrečo je zakrivil sam, dež pri tem nima nobenega opravka; ima to kaj opravka z mojo izjavo; medicina ima opravka z boleznimi se ukvarja
3. nav. ed., star. kar se uresničuje z delanjem; delo: lotiti se opravka; doma danes nimam posebnega opravka; zdaj je žetev in je dosti opravka / pretakanje vina je važen opravek
4. zastar. obleka, oblačilo: ali ti je moj opravek všeč / biti v ponošenem opravku
● 
kuhanje je njen glavni opravek naloga, dolžnost; ekspr. dajati si opravka z vrtom ukvarjati se; dati opravka ekspr. ta fant ti bo še dal opravka povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. štor mu je dal dosti opravka težko ga je izruval; težko ga je razsekal; star. ni mu bilo všeč, da si hči da opravka s tem fantom mu izkazuje ljubezensko naklonjenost; star. dobil je opravek, naj jetnike odpelje nalogo; ekspr. vidim, da ne veš, s kom imaš opravka kakšen človek je to; ekspr. pustite ga, sicer boste imeli opravka z menoj vas bom kaznoval
SSKJ²
oprávica1 -e ž (ȃ)
star. delo, opravki: vsakdanja opravica
SSKJ²
oprávica2 in ópravica -e ž (ȃ; ọ́)
nar. vzhodno delo z živino: večerna opravica
SSKJ²
opravíčba -e ž (ȋstar.
1. opravičilo: napisati opravičbo / najti opravičbo za svoje ravnanje
2. opravičenje: doseči opravičbo; razlogi za opravičbo / opravičba obresti
SSKJ²
opravíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od opravičiti: opravičenje izostanka / opravičenje človeka / star. prositi opravičenja za oproščenje, odpuščanje
SSKJ²
opravíčenost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost opravičenega: opravičenost izostanka, zamude
2. publ. upravičenost: opravičenost boja, obstoja, opominov / opravičenost do dodatka pravica
SSKJ²
opravičeválen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki dela kaj opravičeno: opravičevalna izjava; opravičevalno pismo / opravičevalen pogled
2. ki opravičuje, zmanjšuje krivdo za kaj: opravičevalni razlogi; opravičevalna okoliščina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opravičevánje -a s (ȃ)
glagolnik od opravičevati: prepogostno opravičevanje zaradi nenapisanih nalog / opisal je njegovo opravičevanje in obup / opravičevanje pritiska na sosednje države / ekspr. pismo, polno opravičevanj opravičil
SSKJ²
opravičeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z navajanjem objektivnih vzrokov delati, da je razumljivo, možno
a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: izostanke je opravičeval le ob predloženem zdravniškem spričevalu; opravičevali so se prvi dan po prihodu v šolo / hodila je v šolo opravičevat otroke za nenapisane naloge prosit za opravičenje
b) kako ravnanje, vedenje: zaradi njegove neolikanosti ga je moral večkrat opravičevati; opravičeval se mu je, ker ga tako dolgo ni obiskal; zelo se je opravičevala, da je pozabila / opravičeval mu je vse mladostne neumnosti oproščal, odpuščal
2. z navajanjem vzrokov si prizadevati doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: opravičeval ga je, da ne pozna navad tega kraja; opravičevati sam pri sebi nerednost; opravičevati njegovo odločitev z mladostno nepremišljenostjo; okoliščine opravičujejo njegovo ravnanje; opravičevati se s preveliko zaposlenostjo / našel je pismo, ki ga opravičuje dokazuje, da ni kriv
// publ. upravičevati: opravičevati stroške za raziskavo / to opravičuje domnevo, da je do nesreče prišlo zaradi okvare
    opravičeváje :
    prerival se je naprej, opravičevaje se na levo in desno
    opravičujóč -a -e:
    opravičujoče besede
SSKJ²
opravičílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki naredi kaj opravičeno: začeti govor z opravičilnimi stavki; opravičilno pismo
2. ki opraviči, zmanjša krivdo za kaj: opravičilne okoliščine
SSKJ²
opravičílo -a s (í)
1. izjava, navadno pisna, s katero se kaj opravičuje: napisati, prinesti opravičilo; poslušati opravičilo; z opravičilom ga je poslala v šolo / izmrmrati opravičilo mrmraje se opravičiti
// kar se navede za prenehanje negativnega mnenja: opravičilo, da je kradel zaradi lakote, mu ni zadoščalo / iskati, najti opravičilo za surovo ravnanje / publ. opravičilo za težek gospodarski položaj vzrok / publ. v tem je opravičilo našega boja upravičenost
2. glagolnik od opravičiti: opravičilo mu ni bilo dovolj, hotel je še drugo zadoščenje / za to napako ni opravičila ta napaka se ne da opravičiti / njegova knjiga je potrebna opravičila / povedati, reči kaj v opravičilo
SSKJ²
opravíčiti -im dov. (í ȋ)
1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno
a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči pred učno uro
b) kako ravnanje, vedenje: opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal oprostil; zastar. opravičiti žalitev odpustiti
2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi obsojali
// publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti svoje potovanje / z delom je opravičil naše zaupanje / uspeh je opravičil stroške
    opravíčen -a -o:
    opravičen izostanek
     
    šol. opravičena ura izostanek od učne ure, ki se da opravičiti
SSKJ²
opravičljív -a -o prid. (ī í)
ki se da opravičiti: opravičljiv izostanek; opravičljiva zamuda / opravičljiva pomota, radovednost / taki ukrepi so v danih razmerah opravičljivi / izostati brez opravičljivega vzroka zadostnega (za opravičilo)
SSKJ²
opravílce -a s (ī)
ekspr. manjšalnica od opravilo: prav prijetno opravilce
SSKJ²
opravílen -lna -o prid. (ȋ)
zastar. posloven, uraden: opravilni dopisi / opravilne ure se začnejo ob osmih
 
pravn. opravilna sposobnost poslovna sposobnost
SSKJ²
opravílnik -a m (ȋzastar.
1. vodilna osebnost, funkcionar: državni opravilniki
2. poslovnik: držati se opravilnika
SSKJ²
opravílo -a s (í)
1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
5. knjiž. glagolnik od opraviti: opravilo naloge
● 
star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo
SSKJ²
opráviti -im dov. (á ȃ)
1. uspešno končati
a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti
b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo dolžnost; opraviti pomembno nalogo; ali si natančno opravil naročilo / svojo vlogo je igralec dobro opravil jo je dobro odigral / mladinci so opravili tisoč prostovoljnih delovnih ur
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža konec dejanja, kot ga določa samostalnik: opraviti nakupe, poizvedbe; opraviti polet, pot; voznik je opravil tri vožnje; preiskava se je že opravila / poroko so opravili v drugem kraju / opraviti analizo; zdravnik je že opravil operacijo / opraviti eksplozijo jedrske bombe / publ.: opraviti vse preglede biti popolnoma zdravniško pregledan; popolnoma zdravniško pregledati; opraviti prevzem blaga prevzeti blago / opraviti malo, veliko potrebo; elipt. počepnil je za grm in opravil
3. nepreh., s prislovnim določilom biti uspešen pri kakem prizadevanju: če bom šel sam tja, ne bom dosti opravil; ali si kaj opravil pri direktorju; s tako sekirico ne boš nič opravil; ti govori z njim, boš več opravila / s solzami ne boste nič opravili / kot voščilo pa dobro opravi
4. ekspr., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: s svojo prejšnjo družbo je opravil; z njim sem opravila / ta filozof je opravil s pojmom vzročnosti; odločno so opravili s predsodki zavrgli, odklonili jih / s predlogom so na kratko opravili, češ da ni sprejemljiv so ga zavrnili
// publ. premagati: boksar je hitro opravil z nasprotnikom; s tako peščico boš že opravil / domača igralka je igraje opravila z gostjo veliko bolje je igrala / revolucija je opravila s tem družbenim razredom / s sušo so opravili tako, da so uredili namakalni sistem
5. nepreh., ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti: tu ima delavsko knjižico, pri nas je opravila; pri njej si opravil; kot govornik si opravil / če pisatelj neha opazovati, je opravil
6. nedov., nav. ekspr., v zvezi imeti opraviti s, z izraža, da
a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: v tej službi boš imel opraviti z ljudmi; učitelj ima opraviti z otroki / z njim nimam rad opraviti; še šef se jih je bal, kadar je imel opraviti z njimi / publ. vse kaže, da imamo opraviti s tatvino da gre za tatvino
b) kdo kaj dela: imeti opraviti s kuho, šivanjem; dovolj ima opraviti z vrtom / veliko ima opraviti z menoj
// izraža vzročno odvisnost, povezanost: ali ima najin pogovor kaj opraviti s tem; to nima nič opraviti s tvojim vprašanjem / nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti
7. star. obleči1opraviti otroka; hitro se opravi / opraviti se v berača
8. nar. prebiti2, shajati2odrasel človek še opravi brez mleka, otrok pa težko; takih prtičkov nima, pa bo že brez njih opravil
● 
ekspr. če nas odkrijejo, smo opravili nas bodo zelo kaznovali; nas bodo ubili; star. trdil je, da imajo v gradu opraviti strahovi da so v gradu strahovi; ekspr. dejal je, da delavec opravi svojih osem ur in gre dela; zastar. opraviti nove šolske prostore opremiti; s tem avtomobilom je opravil sto tisoč kilometrov prevozil; opraviti svoje ekspr. bolezen in zgaranost sta opravili svoje povzročili onemoglost, nezmožnost za delo; povzročili smrt; ekspr. dolgo je žaloval, a čas je opravil svoje sčasoma je žalost postala manjša, je minila; evfem. zvabil jo je v gozd in opravil svoje jo posilil; ekspr. južni veter je opravil svoje je stalil sneg, led; ekspr. žganje je kmalu opravilo svoje ga je upijanilo; povzročilo bolezen, smrt; nar. opraviti živino nakrmiti, napojiti jo in ji nastlati; ekspr. za pusta malokatera družina opravi brez krofov skoraj v vsaki družini jedo krofe; star. sin je po materi vse opravil poskrbel za pogreb in za vse, kar je v zvezi z njim; ekspr. posumil je, da ima opraviti z blaznim človekom da je to blazen človek; publ. odpelji ga in opravi z njim ubij ga, usmrti ga; ekspr. dajati si, dati si opraviti s šivanko šivati; ekspr. do takrat še ni imel opraviti z žensko še ni imel spolnih odnosov; star. v mestu imam dosti opraviti opravkov; star. mnogo je imela opraviti, da ju je pomirila s težavo ju je pomirila; zgrda pri tem otroku nič ne opraviš če si z njim strog, noče narediti, kar se od njega zahteva; star. pozimi ni toliko opraviti ni toliko dela; dati opraviti dojenček da dosti opraviti z njim je dosti dela; ekspr. ta fant ti bo dal še opraviti povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. sovražnik je dal četi precej opraviti težko ga je premagala
♦ 
alp. opraviti ponovitev smeri; fiz. delo, ki ga opravi stroj; mat. opraviti računsko operacijo; rel. opraviti spoved; strojn. mehanizem opravi pot
    opravívši zastar.:
    opravivši naročilo, je odšel
    oprávljen -a -o:
    opravljen vojaški rok; izpiti so opravljeni; črno opravljena ženska; formalnosti na meji so bile hitro opravljene; mislil sem, da je stvar opravljena, pa ni končana; dobro opravljeno delo
     
    ekspr. otroci niso nikoli opravljeni z otroki je veliko dela
SSKJ²
oprávka in ópravka -e ž (ȃ; ọ́)
nar. vzhodno delo z živino: začeti z opravko
SSKJ²
oprávljanje1 -a s (á)
glagolnik od opravljati1: redno opravljanje izpitov; opravljanje verskih obredov / dobro opravljanje službe / prepoved opravljanja določenega poklica / opravljanje živine
SSKJ²
oprávljanje2 tudi opravljánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od opravljati2: ne mara opravljanja; opravljanje in obrekovanje
SSKJ²
oprávljati1 -am nedov., stil. opravljájte; stil. opravljála (á)
1. biti dejaven
a) pri kakem delu, opravilu: opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela
b) pri čem zahtevanem, pričakovanem: dobro opravlja svoje dolžnosti, naloge / revija uspešno opravlja svoje poslanstvo
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: opravljati izvidniške polete; opravljamo prevoze po naročilu; opravljati nadzorstvo nadzorovati; publ. plačila se opravljajo v dolarjih plačuje se / opravljati pogrebni obred / maturo je opravljal v juniju maturiral je / natančno, strokovno opravljati delo / opravljati učiteljsko službo; opravljati službo oskrbnika biti oskrbnik / bila je zdravnica, a poklica ni opravljala / mišica opravlja delo / opravljati malo, veliko potrebo
3. imeti določen namen, določeno vlogo: to funkcijo opravlja investicijska banka / vse te naloge opravlja hrbtenica / informatorsko službo opravlja druga poslovalnica
4. star. oskrbovati, skrbeti za: opravljati čebele, živino / kdo ti bo opravljal vrt / opravljati komu dediščino
5. star. oblačiti: opravljati otroka; opravljati se za v mesto; zelo počasi se je opravljala / rad se je gosposko opravljal
● 
publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje; zastar. sinovi so mu opravljali sitnosti povzročali; star. vse, kar je opravljal, je opravljal z ihto delal, počel
♦ 
fiz. sila opravlja delo; rel. opravljati devetdnevnico; opravljati božjo službo
    opravljajóč -a -e:
    delal je kot čuvaj deset let, natančno opravljajoč svojo službo
SSKJ²
oprávljati2 -am nedov., tudi opravljájte; tudi opravljála (á)
pripovedovati kaj resničnega, vendar slabega o kom: ženske ga opravljajo; opravljali so ga, kako je skop; opravljati in obrekovati
SSKJ²
opravljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) opravlja: opravljiva ženska / pog. tako pravijo opravljivi jeziki opravljivci
SSKJ²
opravljívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) opravlja: zavrniti opravljivca
SSKJ²
opravljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) opravlja: vaške opravljivke / ta novinarka je bila znana opravljivka
SSKJ²
opravljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost opravljivega človeka: ženska opravljivost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oprávnik -a m (ȃzastar.
1. upravnik: opravnik posestev
2. agent: opravnik zavarovalne družbe / borzni opravnik
● 
zastar. zbrali so se vsi opravniki društva funkcionarji
SSKJ²
opravnína -e ž (ī)
knjiž. provizija: dobiti pet odstotkov opravnine
SSKJ²
oprávništvo -a s (ȃ)
zastar. obveščevalni, poročevalski urad; agencija: revolucionarji so zasedli prostore opravništva
SSKJ²
oprážiti -im dov. (á ȃ)
1. s praženjem doseči, da dobi živilo rjavo barvo: opražiti čebulo / opražiti kavo
2. narediti, da je kaj na površini pečeno; opeči: opražiti kose slanine / opražiti kruhove rezine
    oprážen -a -o:
    opražene kruhove rezine; čebula še ni opražena
SSKJ²
opŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
lov. dati psa, več psov na povodec: oprčil je psa in ga odpeljal proti gozdu
SSKJ²
opredálčkati -am dov. (ȃekspr.
opredeliti: najnovejši razred avtomobilske serije je še težje opredalčkati kot predhodnega / le malo glasbenih skupin se je želelo opredalčkati
SSKJ²
oprédati -am nedov. (ẹ̄)
ovijati, obdajati s pajčevino: pajek opreda muho; pren. sanje mu opredajo dušo
// ovijati: palico opredati z vrvjo
SSKJ²
opredélba -e ž (ẹ̑)
knjiž. opredelitev, definicija: oporeka njegovi opredelbi države; opredelba pojma
SSKJ²
opredelítev -tve ž (ȋ)
1. opis z navedbo bistvenih značilnosti: odkloniti prejšnjo opredelitev naroda; znanstvena opredelitev / ostra opredelitev sorodnih pojmov
2. glagolnik od opredeliti: opredelitev pojava / časovna opredelitev najdbe / natančna opredelitev nalog / prizadevanje za točno opredelitev avtorja / svetovnonazorska opredelitev; zagotovljena svoboda opredelitve / ti dogodki so zahtevali opredelitev od vsakogar
SSKJ²
opredelíti -ím dov., opredélil (ī í)
1. navesti bistvene značilnosti pojma: opredeliti delo; opredeliti človeka kot bitje, ki je sposobno za kulturno ustvarjalnost / opredeliti pojem definirati
 
geom. opredeliti kroglo
2. določiti: opredeliti pojav, rastlino, vrsto / časovno opredeliti umetnino; opredeliti z zakonskimi določili položaj določene dejavnosti / ni znal opredeliti svojih čustev / opredeliti vlogo očeta v družini; opredeliti je treba, kaj spada v redno delo / opredeliti vodilno temo moderne umetnosti ugotoviti
// ovrednotiti, okarakterizirati: nemogoče je bilo opredeliti vse najrazličnejše gledališke zamisli; odločno je opredelil njegovo mnenje / opredelili so ga za alkoholika
// razložiti, pojasniti: opredeliti razmerje do življenja; opredeliti svoje stališče do svetovnih problemov; poskusil je natančneje opredeliti vprašanje
3. povzročiti, da ima kaj določene značilnosti: to dejstvo je opredelilo položaj Slovencev za več stoletij; novo odkritje je opredelilo vojskovanje
● 
zastar. za stanovanje so mu opredelili najlepšo sobo dodelili, dali; publ. opredeliti slikarja na konec 16. stoletja postaviti; publ. vsako barvo lahko opredelimo v enega od štirih kvadrantov uvrstimo
    opredelíti se 
    1. izraziti, pokazati svoje stališče, svojo pripadnost: pri popisu prebivalstva se ni nihče dolžen opredeliti; narodnostno, politično, razredno se opredeliti / ni se opredelil na nobeno stran / opredeliti se za Slovenca
    2. izraziti, pokazati svoje stališče do česa: hoteli so, da se v sporu opredeli; javno se opredeliti do vseh problemov / opredeliti se proti rasni diskriminaciji izraziti, pokazati negativen odnos do nje, odkloniti jo; opredelil se je proti njemu; opredeliti se za socialno in nacionalno osvoboditev izraziti, pokazati pozitiven odnos do nje
    opredeljèn -êna -o:
    časovno in prostorsko opredeljene situacije; jasno opredeljene pravice; levičarsko opredeljen kulturni delavec; ko sem ga spoznal, je bil svetovnonazorsko že jasno opredeljen
SSKJ²
opredeljênost -i ž (é)
lastnost, značilnost opredeljenega: opredeljenost pojava / kakovostna in količinska opredeljenost stvari / jasna opredeljenost oseb in njihovih medsebojnih odnosov / narodnostna in politična opredeljenost; sodelovanje kulturnih delavcev ne glede na njihovo strankarsko opredeljenost; publ. estetska repertoarna opredeljenost usmerjenost / vsako stališče je pravzaprav opredeljenost za kaj; potreba po opredeljenosti
SSKJ²
opredeljeválec -lca [opredeljevau̯ca in opredeljevalcam (ȃ)
kdor opredeljuje: samovoljen opredeljevalec slovenstva
SSKJ²
opredeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od opredeljevati: različno opredeljevanje naroda; opredeljevanje filozofskih pojmov / opredeljevanje pojava / biti samostojen pri opredeljevanju umetnine / svoboda političnega opredeljevanja / opredeljevanje do življenjskih vrednot
SSKJ²
opredeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. navajati bistvene značilnosti pojma: pojasnjeval jim je, kako sociologi opredeljujejo narod; različno opredeljevati pojem gospodarjenje / znanost predmete opredeljuje
2. določati: opredeljevati premoge po kemičnih in petrografskih lastnostih / otrok še ne opredeljuje točno stvari in bitij / opredeljevati dolžnosti in pravice; opredeljevati vlogo osebnosti v organizaciji
// vrednotiti, karakterizirati: opredeljevati obdobje; njegovo umetnost opredeljuje kot eksaktno fantazijo
// razlagati, pojasnjevati: v pismu opredeljuje svoj odnos do pozitivizma
3. povzročati, da ima kaj določene značilnosti: naravni dogodki usodno opredeljujejo stvari / prikazal je ozadje, ki opredeljuje izid boja med obema osebama / kaj opredeljuje kostum
    opredeljeváti se 
    1. izražati, kazati svoje stališče, svojo pripadnost: politično, strankarsko se opredeljevati
    2. izražati, kazati svoj odnos do česa: opredeljevati se do aktualnih vprašanj; objektivno se opredeljevati / opredeljevati se proti predlogu izražati, kazati negativen odnos do njega, odklanjati ga; opredeljevati se za novosti izražati, kazati pozitiven odnos do njih
    opredeljujóč -a -e:
    opredeljujoče dejstvo
SSKJ²
opredeljív -a -o prid. (ī í)
ki se da opredeliti: vloga organa je kljub zakonskim določilom težko opredeljiva / lahko opredeljiv ženski lik
SSKJ²
opredeljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost opredeljivega: delna opredeljivost pojava
SSKJ²
opredmétenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od opredmetiti: opredmetenje človekove biti
SSKJ²
opredmétenost -i ž (ẹ̑)
knjiž. stanje opredmetenega: opredmetenost ideje / boriti se proti opredmetenosti človeka
SSKJ²
opredmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v noveli je pisatelj opredmetil svoj etični nazor; človekova bit se opredmeti z delom / opredmetiti svoje ideje, načrte; misel se lahko opredmeti v jeziku
    opredméten -a -o:
    v umetniškem delu opredmetena ideja
     
    ekon. opredmeteno delo v proizvod vloženo delo
SSKJ²
opréka -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. nasprotje: odpraviti opreke; opreke med besedami in dejanji / priti v opreko z zakonom; to poročilo je v opreki s prejšnjo izjavo
2. zastar. ovira, zapreka: podrl, premagal je vse opreke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oprékelj -klja m (ẹ́)
manjše ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: godec si je oprtal oprekelj in zaigral
SSKJ²
opréma -e ž (ẹ̑)
1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor: oprema za trgovino je zelo draga; pred vselitvijo je treba kupiti tudi opremo; razstava opreme / oprema sobe je že stara; v kuhinji moramo menjati opremo / pisarniška oprema; stanovanjska oprema / notranja oprema
// s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: tovarna gospodinjske opreme; laboratorijska oprema; oprema mehanične delavnice / letališka oprema / publ. zastarela strojna oprema stroji
// s prilastkom kar se doda za (boljše) delovanje stroja, naprave: električna oprema avtomobila / zimska oprema vozila
2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za
a) opravljanje kake dejavnosti: alpinistična, jamarska, potapljaška, smučarska oprema; vojak v popolni bojni opremi; velika izbira športne opreme; oprema za taborjenje / konjska oprema
b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprema; kupili so opremo za dojenčka
3. zunanja podoba knjige, gramofonske plošče: opremo je zasnoval arhitekt / likovna oprema knjige; notranja, zunanja oprema knjige / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y
4. glagolnik od opremiti ali opremljati: oprema laboratorija poteka počasi; študij obsega tudi opremo prostorov
● 
publ. kupiti opremo v baročnem slogu pohištvo; zastar. nevesta v beli opremi obleki
♦ 
film., rad. glasbena, zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; gled. glasbena oprema drame; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; rač. strojna oprema strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom
SSKJ²
oprémek -mka m (ẹ̑)
star. slabše zrnje v plevah, ki se izloči pri čiščenju: naše žito ima letos precej opremka
SSKJ²
oprémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na opremo: opremni predmeti
 
navt. opremna obala obala, ob kateri se ladja opremi
SSKJ²
opremítelj -a m (ȋ)
knjiž. opremljevalec: opremitelj dvorane / knjižni opremitelj
SSKJ²
oprémiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor: opremiti sobo; opremiti si stanovanje / opremiti s starim pohištvom / dnevne sobe še ne bomo opremili še ne bomo kupili opreme zanjo; dvorano je opremila naša največja tovarna pohištva izdelala pohištvo zanjo / opremiti odrsko sceno
2. narediti, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremiti delavnico, laboratorij; opremiti šole z instrumenti / opremiti letališče
// dati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: opremiti čoln, stroje; opremiti z jadri
3. narediti, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremiti armado, alpinistično odpravo; opremiti z modernim orožjem; opremiti se za v gore / opremiti konja
4. dati zunanjo podobo knjigi, gramofonski plošči: knjigo je opremil mladi akademski slikar / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y
5. publ. dati (k) čemu še kaj; dodati: opremiti knjigo z opombami; opremiti prevod s predgovorom / opremiti kupon s podatki vpisati nanj podatke
● 
ekspr. s prvo plačo se je kolikor toliko opremil se oskrbel z obleko, oblačili
♦ 
adm. opremiti dopis z datumom navesti, napisati datum; opremiti prošnjo s prilogami priložiti, dodati priloge; film., rad. zvočno opremiti dodati radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume; navt. opremiti ladjo namestiti na ladji, kar je potrebno, predpisano, da je ladja sposobna za plovbo
    oprémljen -a -o:
    razkošno opremljen salon; rov je tehnično dobro opremljen; avtomobil je opremljen za vožnjo v snegu; moderno opremljena armada; izdaja klasikov, opremljena z opombami; sobo je najel opremljeno; publ.: vozilo je opremljeno z dvotaktnim motorjem ima dvotaktni motor; knjiga je opremljena s ščitnim ovitkom ima ščitni ovitek / v malih oglasih opremljeno sobo oddam
SSKJ²
oprémljanje -a s (ẹ́)
glagolnik od opremljati: opremljanje stanovanja / opremljanje rudnika / komunalno opremljanje zemljišča
SSKJ²
oprémljati -am nedov. (ẹ́)
1. načrtno dajati, razpostavljati pohištvo in druge predmete v kak prostor: ko je vstopil, so ravno opremljali sobo; pomagal jim je opremljati stanovanje
// nav. ekspr. kupovati, preskrbovati tako pohištvo in druge predmete: nasveti tistim, ki opremljajo stanovanje; opremljati si samsko sobo
2. delati, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremljati učilnice / opremljati hišo z odtočnimi cevmi
// dajati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: tovarna opremlja svoje avtomobile s posebnimi kolesi
3. delati, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremljati jamarsko skupino; armada se opremlja s sodobnim orožjem
4. publ. dajati (k) čemu še kaj; dodajati: predavanja rad opremlja s citati; opremljati spis s svojimi pripombami
SSKJ²
oprémljenost -i ž (ẹ̑)
stanje opremljenega: omogočiti šoli boljšo opremljenost; tehnična opremljenost podjetja; opremljenost s stroji; publ. komunalna opremljenost nove soseske urejenost, ureditev / izboljšati opremljenost avtomobila / dobra opremljenost čet
SSKJ²
opremljeválec -lca [opremljevau̯ca in opremljevalcam (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja z opremljanjem: opremljevalec je izbral temno pohištvo in starinske svetilke / knjigo je opremil izkušen opremljevalec
♦ 
film., rad. kdor dodaja radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume
SSKJ²
opremljeválka -e [opremljevau̯ka in opremljevalkaž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja z opremljanjem: notranja opremljevalka; modna opremljevalka reprezentance, skupine; opremljevalka prostorov / knjižna opremljevalka / glasbena opremljevalka ženska, ki dodaja radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume
SSKJ²
oprésen -sna -o prid. (ẹ́star.
1. nekvašen: jesti opresne štruklje / opresni kruh
2. surov, svež: opresno zelje
SSKJ²
oprésnik -a m (ẹ̑)
star. kruh iz nekvašenega testa: jesti opresnik
SSKJ²
opresnína -e ž (ī)
star. surova krma, zlasti korenje, krompir, repa: imeti dovolj opresnine
SSKJ²
oprêsti oprêdem in oprésti oprédem dov., stil. oprèl oprêla in opréla (é; ẹ́)
1. oviti, obdati s pajčevino: pajek je opredel muho
// oviti: žico opresti z nitjo
2. ekspr. zvijačno si pridobiti zlasti čustveno naklonjenost koga: opredel jih je z razkazovanjem svoje spretnosti; tako ga je opredla, da ji izpolni vsako željo / opredla mu je srce
SSKJ²
opréti oprèm dov., opŕl (ẹ́ ȅnavadno v zvezi z na
1. dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti roke na mizo, ob kolena
// narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpreti: bolnika sta oprla dva moža / opreti strop z oporami
2. vzeti, uporabiti kaj za osnovo, izhodišče: opreti sodbo na ugotovljena dejstva; znanstvenik se je v svoji raziskavi oprl na najnovejše izsledke
    opréti se 
    1. prijeti se koga tako, da se ohrani pokončen položaj: začutila je, da se ji vrti v glavi, zato se je oprla nanj
    // postaviti se v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti se na komolce; opreti se na palico; z roko se je oprla ob rob mize
    2. dobiti pomoč, podporo: v težavah se lahko opre nanj; opri se nase
    opŕt -a -o:
    na palico oprt starec; izjava je oprta na dejstva; gospodarstvo, oprto na težko industrijo
SSKJ²
oprèz -éza m (ȅ ẹ́knjiž.
1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom
2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu
SSKJ²
oprézanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od oprezati: stalno oprezanje ga je utrudilo / oprezanje za sovražnikom
SSKJ²
oprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. gledati kaj z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: potuhnila se je in oprezala; oprezala je, preden je vstopila; oprezati skozi okno / napeto je oprezal v dolino; cele dneve je oprezal, da bi ga našel
2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezati za tatovi / oprezati za medvedom
 
ekspr. fant že opreza za dekleti se že zanima zanje
SSKJ²
oprézen -zna -o prid., opréznejši (ẹ́ ẹ̄)
previden, pazljiv: človek mora biti oprezen; oprezni, neodločni ljudje / razlagati z opreznim glasom; slišati oprezne korake
    oprézno prisl.:
    oprezno ogibati se česa; oprezno ravnati s čim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opréznež -a m (ẹ̑)
ekspr. previden, pazljiv človek: prevelik opreznež je; oprezneži in strahopetci
SSKJ²
opréznost -i ž (ẹ́)
previdnost, pazljivost: opreznost v prometu; delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka
SSKJ²
oprezoválec -lca [oprezovau̯ca tudi oprezovalcam (ȃ)
knjiž. kdor išče, čaka koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezovalci so se poskrili
SSKJ²
oprezovánje tudi oprézovanje -a s (ȃ; ẹ́)
glagolnik od oprezovati: navadila se je na nenehno oprezovanje okoli hiše / oprezovanje za sovražnikom
SSKJ²
oprezováti -újem tudi oprézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́)
1. gledati kaj z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: hodi okoli tabora in oprezuje; oprezovati iz skrivališča, izza ogla; oprezovati okoli hiše, skozi ključavnico / celo uro je oprezovala, kdaj pride; ekspr. oprezuje za vsakim mojim korakom
2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezovati za tihotapci / oprezovati za divjadjo
 
ekspr. fant že oprezuje za dekleti se že zanima zanje
    oprezováje :
    hoditi, oprezovaje na vse strani
    oprezujóč -a -e:
    vstopil je, previdno oprezujoč okoli sebe; oprezujoč lovec; prisl.: oprezujoče se je zagledal v temo
SSKJ²
opŕh -a m (ȓ)
1. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh: siv oprh
 
min. tanka rahla prevleka, ki nastane na oglju pri praženju rudnine
2. izpuščaj, mozolj: oprh kot zunanje znamenje bolezni
SSKJ²
opŕhati -am dov. ()
1. umiti s prho: mati je oprhala otroka; oprhati se z vročo vodo; oprhala se je in se preoblekla
// z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: oprhati rastlino; oprhati se po prsih; oprhati si obraz / kadar je kihnil, je oprhal vse okoli sebe
2. z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: oprhati drobtine s krila; oprhati si sneg / oprhati si suknjič
    opŕhan -a -o:
    biti obrit in oprhan
SSKJ²
oprhávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: oprhavati prah s suknje / drug drugemu oprhavata obleko
SSKJ²
opŕhel -hla -o [opərhəu̯prid. (ŕ)
nekoliko plesniv: oprhla moka; oprhlo žito / slama je postala oprhla
SSKJ²
oprhljív -a -o prid. (ȋ í)
star., v zvezi s trta ki se (rad) osipa: trte so letos oprhljive
SSKJ²
oprhljívost -i ž (í)
star. lastnost, značilnost trte, ki se (rada) osipa: zmanjševati oprhljivost
SSKJ²
oprhnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. postati nekoliko plesniv; oprhniti: seno je na vlagi oprhnelo
SSKJ²
opŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. postati nekoliko plesniv: seme je kmalu oprhnilo; mokri snopi oprhnejo; oprhniti od vlage / moka je nekoliko oprhnila
2. nav. ekspr. z rahlim udarcem odstraniti s česa: oprhniti prah z rokava
● 
star. ta sorta trte pogosto oprhne se osipa
    opŕhnjen -a -o:
    oprhnjena pšenica; slama je že oprhnjena
     
    belo oprhnjen sadež sadež s tanko voščeno prevleko
SSKJ²
opríčnik -a m (ȋ)
1. v carski Rusiji član telesne garde Ivana Groznega: oddelki opričnikov
2. knjiž., slabš. privrženec, sodelavec osovražene oblasti, osebe: okupator in njegovi opričniki; vohuni in vladni opričniki / opričniki mračnjaštva
SSKJ²
oprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od oprijeti: oprijem je počasi popustil; s previdnimi oprijemi se je dvigal ob zidu / kolesa imajo dober oprijem; mehek oprijem obleke
// mesto, ki se da oprijeti: iskal je primeren oprijem; nikjer ni bilo oprijema / v led si je izsekal oprijem
SSKJ²
oprijemáč -a m (á)
zastar. oprijemalo: oprijemač v avtomobilu
SSKJ²
oprijemálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za oprijemanje: oprijemalno orodje / oprijemalni kaveljčki stebla
 
bot. oprijemalna korenina korenina na steblu navadno bršljana za oprijemanje po deblu, skali; zool. oprijemalna noga noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti
SSKJ²
oprijemalíšče -a s (í)
mesto, kjer se da oprijeti: poiskal je primerno oprijemališče in se dvignil
// ekspr. opora: vsa prizadevanja so brez oprijemališča
SSKJ²
oprijemálka -e [oprijemau̯ka in oprijemalkaž (ȃ)
nav. mn. izrastek, s katerim se rastlina oprijema: potrgati oprijemalke
SSKJ²
oprijemálo -a s (á)
priprava za oprijemanje: pritrditi oprijemalo na steno / nastavek se lahko uporablja tudi za oprijemalo / oprijemalo stola
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oprijémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od oprijemati: ročaj za oprijemanje / povečati oprijemanje koles na cestišču
SSKJ²
oprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
imeti roke, prste položene okrog česa: oprijemati drevo / trdno je oprijemal volan
    oprijémati se 
    1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: oprijemati se debla / oprijemala se ga je pod pazduho
    // prijemati, navadno trdno: oprijema se in se opoteka do vrat; oprijemati se stene
    2. pojavljati se tesno okrog česa: blago se mehko oprijema telesa / taka kolesa se dobro oprijemajo ceste
    3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vztrajno se oprijema učenja / z vso voljo se je oprijemala življenja
    oprijemajóč -a -e:
    zlezel je iz vode, oprijemajoč se vej
SSKJ²
oprijémek -mka m (ẹ̑)
oprimek: trden oprijemek
SSKJ²
oprijémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oprijemanje: oprijemna sila / velika oprijemna ploskev
SSKJ²
oprijemljív -a -o prid., oprijemljívejši (ī íknjiž.
1. s čuti zaznaven: zakoni oprijemljivega sveta; pren. oprijemljiva zaznava, predstava
// določljiv, opredeljiv: pojav je dovolj oprijemljiv / poiskati oprijemljiv primer
2. ki se rad oprime: oprijemljivo blago
    oprijemljívo prisl.:
    spomin je oprijemljivo blizu; sam.: rad bi kaj oprijemljivega
SSKJ²
oprijemljívost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost oprijemljivega: oprijemljivost dokaza
SSKJ²
oprijéti oprímem dov., oprijél; nam. oprijét in oprijèt (ẹ́ í)
položiti roke, prste okrog česa: skušal je oprijeti deblo, omarico; drevo sta komaj oprijela dva moška / oprijeti toporišče sekire; trdno je oprijel volan
    oprijéti se 
    1. podpreti se, opreti se s prijemom česa: oprijeti se kola; krčevito se je oprijela roba skrinje; skušal se je oprijeti stola / oprijela se ga je pod pazduho, za roko
    // prijeti, navadno trdno: odzadaj se ga je oprijel; oprijela se ga je kot klop / z obema rokama se je oprijel kozarca; hitro se je oprijel vrat, da ni padel
    2. pojaviti se tesno okrog česa: sneg se je oprijel drevja / obleka se močno oprime telesa / ta smola se zelo dobro oprime prime
    3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: končno se je oprijel dela, učenja; oprijel se je gospodarstva; oprijeti se politike / krčevito se je oprijel ljubezni, upanja / oprijeti se novih idej
    ● 
    ekspr. oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev; ekspr. oprijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati
    oprijét -a -o:
    tesno oprijet kostim
SSKJ²
oprím -a m (ȋ)
zastar. oprijemalo: držal se je za železni oprim / oprim naslanjača
SSKJ²
oprímek -mka m (ȋ)
kar se uporablja za oprijemanje: lesen oprimek v steni; trden oprimek
// oprijemališče: poiskati primeren oprimek
SSKJ²
oprímnica -e ž (ȋ)
vet. del na sprednjem ukrivljenem delu podkve za preprečevanje drsenja: ozobec in oprimnica
SSKJ²
opróda -e tudi -a m (ọ̑)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec: oproda je poskrbel za hrano in prenočišče; v spremstvu je več oprod; grofov, vitezov oproda
// slabš. pomočnik, sodelavec: on je režiserjev glavni oproda / oprode nacizma
SSKJ²
opródovski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oprode: oprodovske dolžnosti / oprodovska čast
SSKJ²
opróga -e ž (ọ̄)
1. arhit. nosilni prečni lok v oboku: oproge slonijo na stebrih; v oprogi je mojster upodobil še cerkvenega zaščitnika
2. vet. jermen, navadno pri konjski opremi, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema: pričvrstiti oprogo
SSKJ²
oprostílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. s katerim se oprosti: slišati je bilo oprostilne glasove
 
pravn. oprostilni razlogi razlogi za oprostitev od obtožbe; oprostilna sodba sodba, s katero se obtoženec oprosti obtožbe
SSKJ²
oprostítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oprostiti: predpisati oprostitev plačevanja davkov; oprostitev otroka od športne vzgoje; oprostitev od vojaške službe / branilec je zahteval za obtoženca oprostitev
SSKJ²
oprostíti -ím dov., opróstil (ī í)
1. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: oprostiti koga kake dolžnosti; oprostili so ga plačevanja davkov; oprostiti koga vojaške službe / oprostili so ga davkov
2. s sodbo odločiti, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: sodišče ga je oprostilo
 
pravn. oprostiti obtožbe s sodbo odločiti, da obtoženec ni storil kaznivega dejanja, da ni kazensko odgovoren ali da dejanje ni kaznivo
3. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: oprostiti komu zamudo; vse mu je oprostila; ekspr. ni si mogel oprostiti, da je bil tako nepreviden / oprostiti komu žalitev odpustiti / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava
4. v medmetni rabi izraža vljudnost
a) pri nagovoru: oprostite, da vas motim; oprostite, koliko je ura
b) pri ugovarjanju, zavrnitvi: on je to storil! Oprostite, to je nemogoče; oprosti, to pa že ne bo držalo
// izraža opravičilo: oprosti, nisem mislila tako hudo; oprostite, da sem tako pozen
// izraža začudenje, nejevoljo: oprostite, tega pa res ne razumem; oprosti, to je pa že preneumno
5. star. narediti prosto, svobodno: napadli so jetnišnico in oprostili jetnike; oprostiti talce / pogumno so se bojevali in oprostili celo predmestje osvobodili
// rešiti, umakniti: oprostila je svojo dlan iz njegove; nestrpno se je oprostil njenega objema / oprostil se je strahu, zadrege
    oprostíti se 
    narediti, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje: oprostila se je, ker je morala za trenutek iz sobe / oprostil se ji je zaradi zamude
    oproščèn -êna -o:
    trije so bili obsojeni, dva pa oproščena; vse mu je bilo oproščeno; biti oproščen davkov; bil je oproščen vojaške službe
SSKJ²
oprostítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oprostitev: oprostitveni postopek
 
pravn. oprostitveni razlogi oprostilni razlogi
SSKJ²
oprostljív -a -o prid. (ī í)
ki se da oprostiti: oprostljiva nerodnost / oprostljiva zamuda opravičljiva; oprostljivo ravnanje odpustljivo
SSKJ²
opróščati -am nedov. (ọ́)
1. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: take ljudi so oproščali službe na galeji; star. oproščati od plačevanja
2. s sodbo odločati, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: s tem sodišče obtoženca oprošča
3. delati, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: vedno znova mu je oproščala
    opróščati se 
    delati, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje: v pismu se jim je oproščala, ker jih ni utegnila obiskati
SSKJ²
oproščênec -nca m (é)
kdor je česa oproščen: davčni oproščenec / izpustitev oproščencev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oproščênje -a s (é)
glagolnik od oprostiti: prosil jo je oproščenja zaradi zamude / prosil je mater oproščenja / kot vljudnostna fraza prosim oproščenja, za oproščenje, če motim / zahteval je oproščenje zanj
SSKJ²
opŕsen -sna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na oprsje: vzel je denarnico iz oprsnega žepa / oprsni par nog
SSKJ²
opŕsje -a s (ȓ)
1. predel na zgornji strani trupa ob rebrih: izbočiti oprsje; položil je roko na levo stran oprsja; ozko oprsje / pes s krepkim oprsjem
// prsi: na oprsju je imel polno odlikovanj / dekliško oprsje
2. nav. ekspr. del oblačila, ki pokriva prsi: raztrgati oprsje srajce
♦ 
zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah
SSKJ²
opŕsnica -e ž (ȓ)
1. priprava iz jermenov in zaponk, ki se živali, zlasti psu, namesti okoli vratu in čez prsi, da se jo lahko vodi: psi, ki vodijo slepe, so označeni z rdečim križem na oprsnici
2. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: poseg se izvede z vodilom, ki ga kirurg vpelje pod oprsnico
SSKJ²
opŕsnik -a m (ȓ)
1. knjiž. moško vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; telovnik: kupil si je nov oprsnik; hlače in oprsnik
2. nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: nosila je zelo izrezan žametast oprsnik
// modrček, podaljšan do pasu, ki se zapenja spredaj: odpeti oprsnik
SSKJ²
opŕstaniti -im dov. (ŕ r̄)
knjiž. natakniti prstan: oprstanil ji je roko
    opŕstanjen -a -o:
    dolgi, oprstanjeni prsti
SSKJ²
opŕt1 -a m (ȓ r̄)
nav. mn., star. oprtnica, oprta: tovor nosi na oprtu
SSKJ²
opŕt2 -i ž (ȓ)
nav. mn., star. oprtnica, oprta: nosači si odvezujejo oprti / oprti nahrbtnika naramnice
SSKJ²
opŕta -e ž (ȓ)
1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: privaditi se oprtam; nosači z oprtami
2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: kupiti rdeče oprte / hlače z oprtami
SSKJ²
oprtáč -a m (á)
voj. žarg. trak iz usnja za čez ramo; naramnik: vojak je odložil pas in oprtač
SSKJ²
opŕtati -am dov. ()
nav. ekspr. nadeti na hrbet: oprtati nahrbtnik, vrečo; oprtal mu je poln koš; oprtal si je ponesrečenca / oprtati malho, puško; oprtal si je zaboj na ramo
// obložiti, otovoriti: oprtati konje, mule; vojaki so se oprtali
    opŕtan -a -o:
    oprtan koš
SSKJ²
opŕtav prisl. (ŕ)
zastar., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtav nesti koš
SSKJ²
oprtávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. nadevati na hrbet: vojaki so začeli nabijati puške in oprtavati nahrbtnike
SSKJ²
oprtávnica -e ž (ȃ)
nav. mn., nar. oprtnica, oprta: nositi tovor na oprtavnicah / koš z oprtavnicami z naramnicami
SSKJ²
opŕten -tna -o prid. ()
ki se nosi, prenaša na hrbtu: oprtni koš / oprtni pasovi
 
žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici
SSKJ²
opŕtica -e ž (ȓ)
manjšalnica od oprta: nosači si odvezujejo oprtice
SSKJ²
opŕtiti -im dov. (ŕ r̄)
zastar. naprtiti: oprtiti nahrbtnik, vrečo / oprtili so mu najhujše reči
SSKJ²
opŕtiv prisl. (ŕ)
star., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtiv nesti vrečo; krošnjar prenaša blago oprtiv (v košu) / lovec zadene srno oprtiv na rame
SSKJ²
opŕtnica -e ž (ȓ)
1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: oprtnice so mu odrgnile kožo na vratu / prevezal je zaboj z dvema oprtnicama in si ga zadel na rame
// trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu; naramnica: koš, nahrbtnik z oprtnicami
2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: hlače brez oprtnic; vtakniti roke za oprtnice
SSKJ²
opŕtnik -a m (ȓ)
1. nahrbtnik: odložiti, zavezati oprtnik; zložiti v oprtnik; težek oprtnik
2. nar. (oprtni) koš: plesti oprtnik; nositi gnoj v oprtniku
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oprtováti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. nadevati na hrbet: vojaki so oprtovali nahrbtnike
SSKJ²
opsováti opsújem dov., opsovál (á ú)
knjiž. zelo ozmerjati: opsoval je ženo in otroka; grdo, prostaško opsovati
SSKJ²
optánt -a m (ā á)
pravn. kdor optira: večina optantov se je že preselila; oceniti premoženje optantov
SSKJ²
óptativ -a m (ọ̑)
jezikosl., v nekaterih jezikih naklon, ki izraža željo govorečega: stavek v optativu
SSKJ²
óptičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na optiko, svetloben: optični pojavi; optični signal / optične lastnosti kristalov / optični teleskop; mikroskopi in druge optične priprave / optična os kamere; optično steklo steklo, ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav
 
astron. optično dvozvezdje dve zvezdi, ki sta navidezno blizu na nebu, nimata pa medsebojnega težnostnega vpliva; fot. optično iskalo iskalo pri enostavnih fotografskih aparatih
2. nanašajoč se na vid, viden: zmožnost optične predstave; optično in akustično zaznavanje / optične prevare / optična dekoracija prostora
    óptično prisl.:
    pokončne črte prostor optično zvišajo
     
    fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; min. optično izotropen ki v vseh smereh enako lomi svetlobo, enolomen; optično dvolomna snov snov, ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v obeh smereh enak
SSKJ²
óptik -a m (ọ́)
1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov: iti k optiku po očala
2. strokovnjak za optične priprave: pri izdelavi teleskopa je sodelovalo pet optikov
 
fiz. strokovnjak za optiko
SSKJ²
óptika -e ž (ọ́)
1. nauk o svetlobi: optika in kalorika
 
elektr. elektronska optika elektronika, ki proučuje delovanje električnega ali magnetnega polja na elektrone; fiz. geometrijska optika ki proučuje odboj in lom svetlobe na zrcalih in lečah ter iz njih sestavljenih optičnih napravah; valovna optika ki proučuje za valovanje značilne pojave
2. fot. sistem leč kake optične priprave: fotoaparat ima dobro optiko; občutljivost optike / pravilno uravnavati optiko
3. publ. način prikazovanja, presoje česa: njegova dramatika postavlja z normalno optiko na oder fabule iz vsakdanje resničnosti / gledati na dogodke z optiko kritika
4. nav. ekspr. trgovina z optičnimi pripomočki, pripravami: v nobeni optiki ne dobiš takih leč
SSKJ²
optimálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši: optimalni pogoji dela / optimalna stopnja gospodarske rasti / ugotoviti optimalno dozo zdravila
SSKJ²
optimalizácija -e ž (á)
optimizacija: optimalizacija delovanja, poslovanja; proces optimalizacije
SSKJ²
optimalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
optimizirati: optimalizirati razmere v šolstvu
SSKJ²
optimálnost -i ž (ȃ)
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše: oblike organizacije dela so dosegle svojo optimalnost
// ekspr. najvišja možna mera: optimalnost moralnih dejanj
SSKJ²
optimát -a m (ȃ)
nav. mn., zgod. konservativni član rimskega senata:
SSKJ²
optimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
optimizirati: v podjetju so optimirali poslovanje; optimirati proizvodnjo
SSKJ²
optimíst -a m (ȋ)
kdor vidi vse v življenju boljše, kot je: tudi optimistom se je zdel načrt neizvedljiv; optimist in pesimist / glede tega sem velik optimist sem zelo optimističen
SSKJ²
optimístičen -čna -o prid. (í)
ki vidi vse v življenju boljše, kot je: optimističen človek; kljub težavam je optimistična / optimistične misli / optimistična napoved
 
ekspr. to pomlad prevladujejo v modi optimistične barve svetle, žive
    optimístično prisl.:
    optimistično presojati
SSKJ²
optimístičnost -i ž (í)
lastnost optimističnega človeka: njegova optimističnost in vedrina
SSKJ²
optimístka -e ž (ȋ)
ženska, ki vidi vse v življenju boljše, kot je: bila je dosledna optimistka; po naravi je optimistka; nepoboljšljiva, večna optimistka
SSKJ²
optimizácija -e ž (á)
glagolnik od optimizirati: nenehna optimizacija stroškov temelji na večji specializaciji proizvodnje ter razvoju lastnega znanja in kadrov; optimizacija poslovanja, proizvodnje; optimizacija poslovnih procesov / rač. optimizacija spletnih strani postopki, ki pripomorejo k večji vidljivosti spletnih strani na spletnih iskalnikih
SSKJ²
optimízem -zma m (ī)
lastnost optimističnega človeka: kljub bolezni je ohranil optimizem / izkazalo se je, da je bil njegov optimizem upravičen njegovo pričakovanje, da se bo določena stvar končala dobro, ugodno / publ. gledati z optimizmom na izid tekmovanja optimistično
// mnenje, prepričanje, da v življenju prevladuje dobro nad slabim, zlim: za roman je značilen izrazit optimizem
SSKJ²
optimizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše: z izboljšanjem tehnike varčne vožnje je mogoče optimizirati porabo goriva; optimizirati delovne, poslovne procese; optimizirati stroške
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
óptimum -a m (ọ̑)
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše: doseči optimum / tržni optimum
 
biol. toplotni optimum temperatura, pri kateri organizem najbolje uspeva
// ekspr. najvišja možna mera: optimum izkoriščanja zmogljivosti
SSKJ²
optírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. uveljaviti pravico izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja: po osvoboditvi je optiral za Jugoslavijo / lahko optira tudi za narodnost
SSKJ²
opúhel -hla -o [opuhəu̯prid. (ú)
zastar. puhel: opuhla repa / opuhle besede
SSKJ²
opúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. knjiž. s puhanjem obdati: v hipu jih opuhne gost dim / tak je, kot bi ga strela opuhnila oplazila
2. zastar. postati puhel: repa je opuhnila
SSKJ²
opúkati -am dov. (ū)
nar. oskubsti, populiti: opukati kokoš / opukati perje
SSKJ²
opulénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. obilen, bogat: povabiti goste na opulentno kosilo
SSKJ²
opulíti in opúliti -im dov. (ī ú)
nav. ekspr. odstraniti perje; oskubsti: opuliti kokoš
// odstraniti manjše dele s česa sploh: odlomil je vejico in jo opulil
    opúljen -a -o:
    opuljena gos; veje lipe so čisto opuljene
SSKJ²
opúncija -e ž (ú)
bot. rastlina z mesnatimi sploščenimi stebli ter listi, spremenjenimi v trne, Opuntia ficus-indica:
SSKJ²
ópus -a m (ọ̑)
1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti; razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev
// s prilastkom vsa dela z določenega področja ustvarjanja kakega avtorja: v zbirki je upoštevan tudi slikarjev grafični opus; analiza njegovega publicističnega opusa
2. glasb. z zaporedno številko zaznamovano glasbeno delo kakega skladatelja: godalni kvartet številka štirinajst v cis-molu opus sto enaintrideset [op. 131] Ludwiga van Beethovna
SSKJ²
opustélost -i ž (ẹ́)
knjiž. lastnost, značilnost opustelega: opustelost podeželja
SSKJ²
opustéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati pust: trg je kmalu opustel; veliko vasi je v tem času opustelo
    opustèl in opustél -éla -o:
    golo in opustelo drevje; opustelo poslopje; gledal sem ga vsega opustelega
SSKJ²
opustévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. postajati pust: posamezne hiše se rušijo in pokrajina pomalem opusteva
SSKJ²
opustítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od opustiti: opustitev planinskih pašnikov / opustitev bombardiranja; opustitev jedrskih poskusov
 
pravn. opustitev (dejanja) neizpolnitev kake pravne dolžnosti, obveznosti, za kar je predvidena sankcija
SSKJ²
opustíti -ím dov., opústil (ī í)
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
 
zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
    opustívši zastar.:
    opustivši delo, se je vdal pijači
    opuščèn -êna -o:
    opuščen star mlin; več vasi je že opuščenih
SSKJ²
opustítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opustitev: opustitvena pogajanja
 
pravn. opustitvena tožba tožba, s katero se zahteva prenehanje določenega ravnanja
SSKJ²
opustóšenje -a s (ọ̑)
glagolnik od opustošiti: vojna je povzročila veliko opustošenje dežele / opustošenje gozdov
SSKJ²
opustóšenost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost opustošenega: opustošenost pokrajine
SSKJ²
opustóšiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
povzročiti, da ni ničesar več v prvotni obliki: vojska je deželo popolnoma opustošila; potres je opustošil pokrajino / opustošiti gozd
    opustóšen -a -o:
    po viharju je ostal kraj zelo opustošen
SSKJ²
opuščáj -a m (ȃ)
jezikosl. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke: raba opuščaja / pritisniti opuščaj tipko za tako znamenje na računalniški tipkovnici
SSKJ²
opúščanje -a s (ú)
glagolnik od opuščati: opuščanje kmečkega gospodarstva / opuščanje končnega zloga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opúščati -am nedov. (ú)
1. nehavati:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: v tem predelu kmetije opuščajo / opuščati star običaj
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opuščati kovaštvo; loterija se vedno bolj opušča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje koncu dejanja, kot ga določa samostalnik: opuščati prodajo blaga
2. zastar. izpuščati: opuščal je vse stilno zaznamovane besede
SSKJ²
ór ž (ọ̑)
zastar. oranje: ob začetku jesenske ori
SSKJ²
oráč -a m (á)
kdor orje: orači so že začeli delati; orači in kopači / ekspr. danes imamo orača danes orjemo
♦ 
nav. mn., etn. pustna šema z vrečico plev za pasom, ki simbolično zaorje brazdo, znana v vzhodni Sloveniji
SSKJ²
oráda -e ž (ȃ)
v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv: loviti orade
SSKJ²
orákelj -klja m (á)
1. pri starih Rimljanih preročišče: oditi v orakelj / delfski orakelj
// prerokba: razvozlati orakelj; njegove besede so zvenele kot orakelj
2. knjiž. prerok: bil je pravi pesniški orakelj
SSKJ²
orákeljski -a -o [orakəljskiprid. (á)
nanašajoč se na orakelj: orakeljske besede / ekspr. dobil je orakeljski odgovor nejasen, dvoumen
SSKJ²
orál1 -a m (ȃ)
nekdaj ploščinska mera, 57,55 a: ima več oralov obdelovalne zemlje; prodal je nekaj oralov gozda
SSKJ²
orál2 -i [orau̯ž (ȃ)
star. oranje: oral in setev
SSKJ²
orálen -lna -o prid. (ȃ)
usten: oralna votlina
 
jezikosl. oralni glas ustni glas; med. oralna kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uživajo kontracepcijske tablete; psih. oralna faza po Freudu prva stopnja v razvoju spolnega nagona
SSKJ²
orálo -a s (á)
star. plug: vpreči vole v oralo; leseno oralo / po več letih je spet prijel za oralo se je lotil oranja
SSKJ²
orámje -a s (ȃ)
predel ob rami: čutiti bolečine v oramju
SSKJ²
orangútan -a m (ȗ)
človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra: vreščanje orangutanov; orangutani in šimpanzi
SSKJ²
orangútanski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na orangutane: orangutansko vreščanje / ekspr. ima orangutanski obraz
SSKJ²
oraníca -e ž (í)
nar. njiva: zorati oranico; lepo obdelane oranice; travniki in oranice
SSKJ²
oránje -a s (ȃ)
glagolnik od orati: kamenje ovira oranje; hiteti z oranjem / oranje s traktorjem / jesensko, spomladansko oranje
 
agr. globoko oranje v globino od 25 do 35 cm
SSKJ²
oránt -a m (ā á)
um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: freska z motivom oranta
SSKJ²
oránta -e ž (ȃ)
um., v starokrščanski umetnosti ženska postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: značilna drža orante
SSKJ²
oránža -e ž (ȃ)
pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž
SSKJ²
oranžáda -e ž (ȃ)
osvežujoča pijača iz pomarančnega soka: piti oranžado; kozarec oranžade / elipt., pog. tri oranžade, prosim tri kozarce, steklenice oranžade
SSKJ²
oránžast -a -o prid.(ȃ)
po barvi podoben pomaranči: veliko oranžasto sonce / oranžasta barva
    oránžasto prisl.:
    oranžasto pobarvati; oranžasto rdeč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oránžen -žna -o prid.(ȃ)
pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok
// rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna revolucija protesti proti nepoštenim, potvorjenim volitvam z zahtevo po njihovi ponovitvi proti koncu leta 2004 in v začetku 2005 v Ukrajini / oranžna barva
    oránžno prisl.:
    oranžno pobarvati / piše se narazen ali skupaj oranžno rdeč ali oranžnordeč
SSKJ²
oranžeríja -e ž (ȋ)
zlasti v francoskem okolju stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin: versajske oranžerije; oranžerija v italijanskem slogu
SSKJ²
oránžev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj
SSKJ²
oránževec1 -vca m (ȃ)
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk
SSKJ²
oránževec2 -vca m (ȃ)
član protestantskega reda Viljema Oranskega na Severnem Irskem: oranževci s pohodom obeležujejo stoletja staro zmago nad irskimi katoliki; red oranževcev
SSKJ²
oratár -ja m (ázastar.
1. orač: oratar je končal delo
2. kmet: opisovati življenje preprostih oratarjev
SSKJ²
orátev -tve ž (ȃ)
oranje: opraviti oratev / spomladanska oratev
SSKJ²
oráti ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́)
1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati
// ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti
2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir
3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo / po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi
● 
ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen
SSKJ²
orátor -ja m (ȃ)
knjiž. govornik: poslušati znanega oratorja
SSKJ²
oratórij -a m (ọ́)
1. večdnevni program, namenjen verskemu pouku, ustvarjalnim delavnicam, igri, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija: animatorji pripravljajo program za oratorij; geslo oratorija; udeleženci, vodja oratorija / v župniji so organizirali počitniški, poletni oratorij za otroke
2. glasb. večja vokalna in instrumentalna skladba dramske vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati Bachov oratorij; oratoriji in kantate
3. rel. prostor za opravljanje molitev, namenjen določeni skupini vernikov: stopiti v oratorij
SSKJ²
oratórijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oratorij: oratorijska gradnja skladbe / oratorijski skladatelji
SSKJ²
orátorski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. govorniški: njegov nastop je bil oratorski
SSKJ²
orazúmiti -im dov. (ú ȗ)
knjiž. povzročiti, da postane kdo razumen, preudaren: strah pred posledicami jih je orazumil
SSKJ²
oráženec -nca m (ȃ)
geol. kamen z razami, nastalimi pri premikanju ledenika:
SSKJ²
órbita -e ž (ọ̑)
astron. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije: izstreliti satelit na, v orbito; gibanje satelita po orbiti z največjim naklonom dvanajst stopinj / lunarna, zemeljska orbita; pren., publ. utiriti se v orbito političnega življenja
SSKJ²
orbitálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orbito: orbitalno gibanje / orbitalna hitrost hitrost, potrebna za gibanje po določeni orbiti; orbitalna postaja
SSKJ²
órden -a in -dna m (ọ́)
odlikovanje: za svoje delo je dobil že več ordenov / pripeti si orden na prsi / orden narodnega heroja red narodnega heroja
SSKJ²
ordéti -ím dov., ordì (ẹ́ í)
star. pordeti: jabolka so že malo ordela / od sramu je ordela v obraz zardela
    ordèl in ordél -éla -o:
    ordel obraz; ordelo listje
SSKJ²
ordinácija -e ž (á)
1. soba, prostor za pregled bolnikov in za določanje načina zdravljenja: opremiti ordinacijo; iti, stopiti v ordinacijo / specialistična, splošna ordinacija
// pregledovanje in določanje načina zdravljenja: po končani ordinaciji je šel v kavarno / danes je imel čez trideset ordinacij / pog. odprl je svojo ordinacijo postal je samostojen zdravnik
2. rel. podelitev kleriškega reda: še nekaj dni je do ordinacije / asistirati pri ordinaciji posvetitvi
SSKJ²
ordinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ordinacijo: velika ordinacijska okna / ordinacijski prostori; ordinacijska soba / določiti ordinacijske ure
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ordináren -rna -o prid. (ȃknjiž.
1. navaden, nekvaliteten: to je čisto ordinarna slivovka
2. prostaški, grob2ordinaren človek je / ordinarne besede, šale
SSKJ²
ordinariát -a m (ȃ)
1. knjiž. redna profesura: ustanoviti nov ordinariat
2. rel. urad za upravljanje škofije: škofijski ordinariat
SSKJ²
ordinárij -a m (á)
1. knjiž. redni profesor: postati ordinarij; ordinarij za matematiko
2. rel. škof ali njegov namestnik, ki upravlja škofijo: odločitev ordinarija
SSKJ²
ordinárnost -i ž (ȃ)
knjiž. prostaštvo, grobost: njegova ordinarnost jo je odbijala / še ni pozabil njihovih ordinarnosti grobih dejanj
SSKJ²
ordináta -e ž (ȃ)
1. geom. druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate
2. knjiž. navpična črta: nanesti točke na ordinato
SSKJ²
ordináten -tna -o (ȃ)
pridevnik od ordinata: ordinatna os
SSKJ²
ordinírati -am nedov. (ȋ)
1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma
// dov. in nedov., pog. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli
2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili
    ordiníran -a -o:
    biti ordiniran; ordinirano zdravilo
SSKJ²
órdo -a m (ọ̑)
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda; red1več družin sestavlja ordo
SSKJ²
ordonánc -a m (ȃ)
v nekaterih državah ordonančni častnik: generalov ordonanc / četni ordonanc
SSKJ²
ordonánca -e ž (ȃ)
1. v nekaterih državah služba ordonančnega častnika: prevzel je ordonanco
2. star. odredba, odlok, ukaz: kraljeve ordonance
SSKJ²
ordonánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ordonance ali ordonanco: ordonančna soba / ordonančni častnik pomočnik visokega častnika zlasti za uradne zadeve / ordonančna služba
SSKJ²
ordonánčnik -a m (ȃ)
ordonančni častnik: generalov ordonančnik
SSKJ²
òrdúš medm. (ȍ-ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: orduš, kako jih bomo napodili
SSKJ²
ôreh -éha m (ó ẹ́)
listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad: tolči, treti orehe; lupiti orehe odstranjevati zeleno lupino; drobni, piškavi orehi / dodati za oreh masla / klešče za orehe / pog. omara iz oreha orehovega lesa
 
smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; nar. laški orehi boljši, debelejši; ekspr. piškavega oreha ne dam za njegov izpit prepričan sem, da ga ne bo naredil; ekspr. to ni vredno piškavega oreha zelo malo, nič; ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo
 
bot. oreh enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; črni oreh severnoameriško drevo s celorobimi, spodaj dlakavimi lističi in koščičastimi plodovi, Juglans nigra
// v zvezi kokosov oreh plod kokosove palme: obirati kokosove orehe
SSKJ²
oréhov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve
 
gastr. orehov kipnik kipnik z orehi
    oréhovo prisl.:
    orehovo rjav obraz
SSKJ²
oréhovec -vca m (ẹ́)
1. premog v velikosti od 1,5 do 3 cm: kockovec in orehovec
2. žganje iz orehov: ponudili so mu orehovec; požirek orehovca
♦ 
bot. orehovci drevesa s sestavljenimi listi in koščičastimi plodovi, Juglandaceae
SSKJ²
orehovína in oréhovina -e ž (í; ẹ́)
orehov les: omara, vrata iz orehovine; stene so obite z orehovino
SSKJ²
oréhovka -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. orehova potica: spekla je pogačo in orehovko
SSKJ²
ôrel ôrla [orəu̯m (ó)
1. velika ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgim repom: orli letajo nad sotesko; vrešči kot orel
2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: poklical je svoje orle in jim razložil načrt boja
3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: kroji orlov
● 
dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ 
astron. Orel ozvezdje ob nebesnem ekvatorju, katerega najsvetlejše zvezde imajo obliko ptice; zool. kraljevi orel z belimi peresi na plečih in prisekanim repom, Aquila heliaca; planinski orel; ribji orel ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus
SSKJ²
ôren ôrna -o in óren órna -o prid. (ó ō; ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na oranje: orna površina / orna živina / ima pet hektarov orne zemlje
 
agr. orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; zgod. orno poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
orepkáti -ám dov. (á ȃ)
nar. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji ga je orepkal za nekaj tisočakov
SSKJ²
orépnica -e ž (ẹ̑)
vet. jermen, navadno pri konjski opremi, ki zadržuje vozilo pri vožnji navzdol: odpeta orepnica
SSKJ²
oresníčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. uresničiti: oresničiti pesniško idejo
SSKJ²
oréšček -čka m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: nabrala je nekaj oreščkov; natresla mu je precej oreščkov
♦ 
bot. vodni orešček vodni orešek; gastr. muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba
SSKJ²
oréšek -ška m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: veverica je glodala oreške; natresel ji je polno torbo oreškov / daj mi orešek masla
♦ 
bot. orešek enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; oreh; vodni orešek vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi, Trapa natans; gastr. muškatni orešek drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba
SSKJ²
oréškar -ja m (ẹ̑)
bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia: nasad krilatih oreškarjev
SSKJ²
órfejski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. tak kot pri Orfeju: orfejski problemi / orfejska funkcija Prešernove pesniške besede
SSKJ²
órfičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na orfike ali orfizem: orfični misteriji, obredi / orfični nauki
 
knjiž. orfične globine skrivnostne, nedoumljive
SSKJ²
órfik -a m (ọ́)
filoz. pripadnik orfizma: skupina orfikov
SSKJ²
orfízem -zma m (ī)
filoz. nauk starogrške filozofije o neumrljivosti in ponovnem utelešenju duše: vpliv orfizma
SSKJ²
orgán -a m (ȃ)
1. del telesa z določeno funkcijo: prsni koš varuje organe v prsni votlini; delovanje organov / medsebojna odvisnost živalskih organov / govorilni organi; slušni organ uho; organ za vid oko
 
knjiž., ekspr. nima organa za razumevanje poezije ne more razumeti poezije
// bot. del rastline z določeno funkcijo: med organe prištevamo tudi korenino, steblo, list, cvet; slana je prizadela zelene organe rož / reproduktivni organ cvet; vegetativni organi korenina, list, steblo / rastlinski organ
2. navadno s prilastkom oseba, skupina oseb
a) glede na opravljanje naloge, določene z zakonom, predpisom, dogovorom: zbrali so se vsi pristojni organi / izvršilni, nadzorni organi; obrniti se na preiskovalni organ; pojasnilo upravnega organa; nav. mn. organ pregona policija in tožilstvo / izdajateljski organ; poslovodni organ; prodajni organ; predstavniški organi podjetja / nekdaj organi samoupravljanja
b) glede na položaj, funkcijo v kaki (organizirani) skupnosti: državni organi; občinski organi / organi za notranje zadeve / univerzitetni organi / organi kongresa, zborovanja
// publ. osebe glede na (poklicno) delovanje: prosvetni, zdravstveni organi / organi javne varnosti policisti
3. publ., navadno s prilastkom tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije; glasilo: list izhaja kot organ politične stranke
4. zastar. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi; glas: igralca odlikuje njegov prijetni organ / pripoveduje z liričnim organom
♦ 
anat. cevasti organi; notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; biol. krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice; pravn. javni organ organ javne uprave; zool. cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka
SSKJ²
orgánček -čka m (ȃ)
biol. del protoplazme enoceličnih rastlin in živali z določeno funkcijo: bički, panožice in drugi organčki
SSKJ²
orgándi -ja m (ȃ)
prosojna, nekoliko trda bombažna tkanina: obleka iz belega organdija
SSKJ²
organicístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na organicizem: organicistične ideje, teorije / organicistično pojmovanje naroda
SSKJ²
organicízem -zma m (ī)
soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma: ideje organicizma
SSKJ²
orgáničen -čna -o prid. (á)
star. organski: organični razvoj literature; notranja organična zgradba romana; med njima je organična zveza / otrok se je rodil z organično napako
    orgánično prisl.:
    organično povezati konec z uvodom
SSKJ²
orgáničnost -i ž (á)
knjiž. organskost: organičnost razvoja / upoštevati je treba organičnost sistema
SSKJ²
organigrám -a m (ȃ)
grafična ponazoritev organiziranosti podjetja, ustanove: organigram vsebuje terminski načrt priprave in sprejema vseh aktov; organigram zavarovalnice
SSKJ²
organíst -a m (ȋ)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z orglanjem zlasti pri cerkvenih verskih obredih: organist je vodil tudi cerkvene pevce
2. star. orglar1, orglavec: nastop znanega organista
SSKJ²
organístika -e ž (í)
1. veda o sestavi orgel in njihovi zgodovini, razvoju: razvoj organistike
2. orgelska glasba: postavitev koncertnih orgel je začrtalo novo obdobje v slovenski organistiki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
organístka -e ž (ȋ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z orglanjem zlasti pri cerkvenih verskih obredih: organistka je odigrala; organistka in zborovodkinja
SSKJ²
organístovka -e ž (ȋ)
star. organistova žena: organistovka jih je povabila na kosilo
SSKJ²
organístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na organiste: organistovska služba
SSKJ²
organizácija -e ž (á)
1. glagolnik od organizirati: organizacija svetovnega prvenstva je pripadla Sloveniji; organizacijo prireditve so zaupali tajniku društva; ima smisel za organizacijo / organizacija delovne akcije mu je vzela precej časa; ljubitelji slikarstva so bili navdušeni, da je prišlo do organizacije te razstave / ima dobro organizacijo snovi za svoj roman
2. značilnost, stanje organiziranega; organiziranost: potrebna bi bila boljša organizacija dela, proizvodnje; izboljšali so organizacijo zdravstvene službe / organizacija obrambe je bila zelo slaba / tehnična organizacija proslave
3. skupnost ljudi z določenim skupnim ciljem, programom: voditi organizacijo; stopiti, vpisati se v organizacijo; napredna organizacija; preprečevati ustanavljanje terorističnih organizacij; naloge organizacije / sedež organizacije / borčevske, letalske, lovske, športne organizacije; dijaške, strokovne organizacije / delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ
● 
Organizacija združenih narodov [OZN] organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
♦ 
ekon. gospodarska organizacija delovna organizacija v gospodarstvu; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih; organizacija združenega dela [OZD] do 1989 delovna organizacija, ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki je v delovnem procesu tvoril določeno celoto in ki je lahko vrednostno izrazil rezultat dela
SSKJ²
organizacíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na organizacijo: organizacijski pogoji so bili težki; ima velike organizacijske sposobnosti / organizacijske spremembe, zakonitosti; dolgo so reševali organizacijska vprašanja / organizacijska oblika delovanja / organizacijska mreža je bila široko razpredena / organizacijski odbor; delo vodijo iz organizacijskega centra; bil je organizacijski sekretar centralnega komiteja; organizacijska enota / urejal je organizacijsko glasilo
    organizacíjsko prisl.:
    organizacijsko utrditi stranko; organizacijsko sposoben človek; organizacijsko-politični zbor
SSKJ²
organizátor -ja m (ȃ)
1. kdor kaj organizira: prosili so, naj jim pošljejo organizatorja dela, proizvodnje; organizator šolstva / organizatorji prireditve so pričakovali veliko ljudi / je zelo dober, sposoben organizator / diplomirani organizator dela / šport. organizator igre igralec, ki vodi igro in organizira napad pri nekaterih ekipnih športih
2. list, zvezek za vpisovanje načrtov, obveznosti, dolžnosti: organizatorji so izdelani iz plastificiranega kartona; poslovni organizatorji; organizator v formatu A4
3. elektronska priprava za vpisovanje načrtov, obveznosti, dolžnosti: shraniti datum sestanka v organizator; pregleden koledar v organizatorju / elektronski organizator
SSKJ²
organizatóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. organizatorski, organizacijski: ta človek ima velik organizatorni dar / nove organizatorne oblike dela
SSKJ²
organizátorica -e ž (ȃ)
organizatorka: postala je organizatorica in voditeljica upora / organizatorice so pripravile prigrizek in pijačo
SSKJ²
organizatóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. organizatorski, organizacijski: ima velike organizatorične zmožnosti / organizatorične težave
SSKJ²
organizátorka -e ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj organizira: bila je organizatorka uporniškega gibanja; glavna organizatorka zabave; organizatorka demonstracij; organizatorka razstave, prireditve, srečanja / kmetijske zadruge naj bi bile organizatorke modernejšega kmetovanja / diplomirana organizatorka dela / šport. organizatorka igre igralka, ki vodi igro in organizira napad pri nekaterih ekipnih športih
SSKJ²
organizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na organizatorje ali organiziranje: vsi so ga poznali zaradi njegovih organizatorskih sposobnosti / njena vloga je predvsem organizatorska
SSKJ²
organízem -zma m (ȋ)
1. skupek organov, ki sestavljajo živo bitje: organizem izloča odvečne snovi; organizem raste, se razvija, slabi, se stara; prilagodljivost organizmov na spremenjene razmere; razpad organizma / biološki, človeški, rastlinski, živalski organizem / živi organizmi; gensko spremenjeni organizem [GSO] katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; pren. družbeni, državni organizem; ekonomski, mednarodni organizmi
 
biol. enocelični organizem ki je iz ene celice; mnogocelični organizem ki je iz več celic
// pog. (človeško) telo: njegov organizem je izčrpan, mlad; ima močen organizem
2. knjiž., navadno s prilastkom zgradba, celota kakega (umetniškega) dela: dramski organizem; sonetni venec je strogo zgrajen pesniški organizem / igralec je oblikoval svojo vlogo v igralsko trden organizem; organizem romana
SSKJ²
organizíranec -nca m (ȋ)
ekspr. kdor je član kake organizacije: organiziranci so pripravili načrt za akcijo
SSKJ²
organizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od organizirati: organiziranje tekmovanja je bilo uspešno / organiziranje prodaje blaga, proizvodnje / njegova naloga je bila organiziranje teroristične skupine / politično organiziranje ljudi / delavci so zahtevali pravico organiziranja in združevanja
SSKJ²
organizíranost -i ž (ȋ)
značilnost, stanje organiziranega: slaba organiziranost dela; pomanjkanje organiziranosti škodi proizvodnji; višja stopnja organiziranosti pouka / razredna organiziranost delavstva
SSKJ²
organizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z uskladitvijo, sistemizacijo sestavnih delov narediti, da
a) kaj kot celota dobro deluje, poteka: organizirati proizvodnjo, zdravstveno službo; tako delo je treba skrbno organizirati / organizira boj proti alkoholizmu / skušal je bolje organizirati posvetovanje / košarkarji so šele sredi polčasa organizirali svojo igro in dobro zaigrali / ekspr. organiziraj (si) življenje, kakor veš in znaš
b) je kaj smiselna celota: pisatelj je nazadnje le organiziral svoj roman / svojih misli ni znal organizirati
2. povzročiti, doseči nastanek, delovanje česa: organizirati spopade; organizirati stavko, vstajo / organizirati alpinistično odpravo, atletsko tekmovanje / organizirali so mladinsko delovno brigado ustanovili
3. združiti z določenim ciljem, namenom: organizirati kmete za sodelovanje z zadrugo; organizirati ljudstvo v boju proti okupatorju; ljudje so se organizirali v krajevne skupnosti
4. pog. dobiti, priskrbeti: organiziral jim je prenočišče; organiziral si je družbo za v hribe
    organizírati se pog., nekdaj
    postati član kake organizacije; včlaniti se: organiziral se je k socialistom; organiziral se je v slavistično društvo
    // postati član komunistične partije: letos se je organiziral tudi on
    organizíran -a -o:
    organizirana pomoč v gorah; organizirana pripoved, snov; organizirane stavke; dobro organizirano delo; borci so bili organizirani v brigado; je organiziran v sindikat; prisl.: dela so se lotili organizirano; organizirano usmerjati proizvodnjo
SSKJ²
organo... ali orgáno... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na del telesa z določeno samostojno funkcijo: organogeneza, organoleptičen, organoterapija
SSKJ²
organogén -a -o prid. (ẹ̑)
geol. ki je nastal iz organizmov: organogene kamnine; organogene usedline
SSKJ²
organográm -a m (ȃ)
grafična ponazoritev organiziranosti podjetja, ustanove; organigram: organogram kulturnega ministrstva
SSKJ²
organoléptičen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. ki se ugotovi, določi z vidom, okusom, otipom in vonjem: porabniki so ocenjevali organoleptične lastnosti raznih vrst kruha / zaradi nepravilnega skladiščenja so pri živilih nastale organoleptične spremembe / organoleptični pregled
    organoléptično prisl.:
    pregledovali so samo organoleptično
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
orgánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe; organske motnje; delovanje organskih sistemov / organski občutki
2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki; organsko gnojilo / organski procesi v rastlinah / organska narava
3. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: organska pridelava; organsko kmetijstvo, vrtnarjenje / pridelovati poljščine z organskim kmetovanjem brez kemikalij / organska arhitektura; organske sončne celice
// ki je pridelan, predelan na tak način: organski izdelki, pridelki; organska hrana / organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje / organska zastirka na vrtu; organska hranila
4. kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki vsebujejo ogljik: organske baze, kisline; organska snov, spojina / organsko barvilo / organska kemija kemija, ki proučuje organske spojine
5. knjiž. skladen1, utemeljen: organska povezanost med besedilom in melodijo; organska rast literature iz življenja; razbiti organsko zvezo med vodstvom in člani društva / vrt tvori s hišo organsko celoto / do prijateljev je čutil neko organsko sorodnost
♦ 
ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno
    orgánsko prisl.:
    organsko misliti, rasti; spomenik, organsko povezan z okoljem; organsko prizadet človek; organsko vezano železo
SSKJ²
orgánskost -i ž (ȃ)
knjiž. skladnost, utemeljenost: organskost gradnje romana
SSKJ²
organtín -a m (ȋ)
knjiž. organdi: poleti je nosila obleko iz organtina
SSKJ²
organzín -a m (ȋ)
tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin:
SSKJ²
orgázem -zma m (ā)
vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti: doživeti orgazem / spolni orgazem; pren., knjiž. doživeti filozofski orgazem
SSKJ²
órgelski -a -o [orgəlskiprid. (ọ̑)
nanašajoč se na orgle: orgelska glasba / napisal je več orgelskih skladb / orgelski koncert / orgelski mojster
 
glasb. orgelski register skupina piščali, ki daje ton enake barve; orgelska omara orgelsko ohišje; orgelske piščali; orgelsko ohišje
// ekspr. po zvoku podoben orglam: orgelsko šumenje gozda / imel je orgelski glas zelo močen, zveneč
SSKJ²
orgiástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi
SSKJ²
órgija -e ž (ọ́)
1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije
2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki
// navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev
SSKJ²
órglanje -a s (ọ̑)
glagolnik od orglati: naučiti se orglanja / ubrano orglanje / orglanje morja, vetra
SSKJ²
órglar1 -ja m (ọ̑)
1. kdor igra (na) orgle: koncert priznanega orglarja
2. zastar. organist: včasih so bili učitelji tudi orglarji
SSKJ²
orglár2 in órglar -ja m (á; ọ̑)
kdor izdeluje orgle: pri orglarju so naročili nove orgle
SSKJ²
órglarica -e ž (ọ̑)
ženska, ki igra (na) orgle: na koncertu je nastopila tudi orglarica
SSKJ²
órglarski1 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo
SSKJ²
orglárski2 in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑)
nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster
SSKJ²
órglati -am nedov. (ọ̑)
igrati (na) orgle: zna orglati / orglati na koncertu; pren., ekspr. veter je orglal skozi veje
SSKJ²
órglavec -vca m (ọ̑)
1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili
2. zastar. organist: dobil je službo orglavca
SSKJ²
órgle -gel ž mn. (ọ̑)
glasbilo iz piščali, v katere prihaja zrak iz mehov, z eno ali več ročnimi in eno nožno klaviaturo: igrati (na) orgle; iz cerkve je bilo slišati donenje orgel / izdelovalec orgel / električne orgle / koncertne orgle
● 
voj. žarg. Stalinove orgle med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki je izstreljeval rakete s tirnih ramp; katjuša
♦ 
glasb. hammond orgle ki proizvajajo tone z električnimi napravami
SSKJ²
órglice -lic ž mn. (ọ̑)
1. manjše glasbilo z odprtinami in jezički, ki ob vpihavanju in izpihavanju proizvajajo tone: vedno je nosil s seboj tudi orglice / otroške orglice
2. etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebelc trstike; trstenke: sam si je naredil orglice
 
ekspr. pet otrok je, kot orglice so z majhno razliko v velikosti
SSKJ²
órgličar -ja m (ọ̑)
kdor igra (na) orglice: bil je prvi orgličar, ki je nastopil s simfoničnim orkestrom; srečanje orgličarjev; pevec in orgličar
SSKJ²
orgónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na presežno življenjsko silo, ki naj bi bila porazdeljena po vesolju in jo lahko zbiramo, hranimo za terapevtske namene: orgonska energija / orgonski top
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
orhidêja -e ž (ȇ)
okrasna rastlina s suličastimi listi in z rumenimi, rdečimi dišečimi cveti: pokloniti orhideje
SSKJ²
oríbati -am dov. (ȋ)
1. z ribanjem očistiti: oribati pod, posteljo; z lugom oribati
2. ekspr. odrgniti: čevelj mu je oribal kožo; oribal se boš na tem stolu
♦ 
arhit. oribati omet z zidarsko strguljo spraskati površino svežega fasadnega ometa, da postane enakomerno hrapava
    oríban -a -o:
    oriban pod
SSKJ²
oríčka -e ž (ȋ)
nar. otka: Dihur je preteče bobnal z oričko po lemežu (Prežihov)
SSKJ²
oriènt in Oriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. dežele na vzhodu od Sredozemskega morja: potovati po orientu; filozofski in kulturni vplivi orienta; dišave iz orienta
// vzhod: orient in okcident
SSKJ²
orientácija -e ž (á)
1. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja: orientacija s kompasom; luč jim je služila za orientacijo / ima čut, občutek za orientacijo / ekspr. oče mu je bil za orientacijo v vseh stvareh
// sposobnost za tako ugotavljanje: letalo je izgubilo orientacijo; začuden je bil nad orientacijo ptic selivk / ima dobro orientacijo dobro se orientira
2. publ., navadno s prilastkom usmerjenost, naravnanost: iz tujine je prinesel novo orientacijo v pogledu na svet in življenje; skušal je spremeniti njeno politično orientacijo / pesnikova oblikovna in stilna orientacija; jasna, pravilna orientacija političnih strank
3. knjiž. obvestilo, pojasnilo: orientacijo o naročnikih so dobili v starem koledarju
♦ 
arhit. orientacija sobe, stanovanja lega svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba; geom. orientacija razlikovanje med smerema gibanja točke po premici, krivulji, meji lika; šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica
SSKJ²
orientacíjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na orientacijo: orientacijski podatki; orientacijske točke; različna orientacijska znamenja
2. nav. ekspr. okviren, približen: orientacijski program dela; sporočili so mu orientacijsko ceno stanovanja; te številke so le orientacijske
♦ 
šport. orientacijski pohod, tek hoja, tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida
SSKJ²
orientacíst -a m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z orientacijskim pohodom, tekom: orientacisti ribnik ali potok preprosto prebredejo, če presodijo, da je to hitreje kot tek naokoli; izkušen orientacist
SSKJ²
orientálec -lca m (ȃ)
knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: v pristanišču je bilo precej orientalcev; kultura orientalcev
SSKJ²
orientálen -lna -o prid. (ȃ)
star. orientalski: orientalno bogastvo / orientalni vplivi / orientalni jeziki
SSKJ²
orientalíst -a m (ȋ)
strokovnjak za orientalistiko: kongres orientalistov
SSKJ²
orientalístičen -čna -o (í)
pridevnik od orientalistika: orientalistična izobrazba
SSKJ²
orientalístika -e ž (í)
veda o orientalskih jezikih in književnostih: napisal je mnogo del o orientalistiki / diplomirati iz orientalistike
SSKJ²
orientalízem -zma m (ī)
način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo
SSKJ²
orientalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prilagajati orientalskemu načinu življenja in mišljenja: orientalizirati umetnost
    orientalizíran -a -o:
    orientalizirana civilizacija
SSKJ²
orientálka -e ž (ȃ)
knjiž. prebivalka dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: lepa in skrivnostna orientalka
SSKJ²
orientálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj; orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske jezike / orientalsko pecivo zelo sladko in mastno pecivo, navadno z dodatkom medu, orehov
♦ 
kozm. orientalski parfum parfum, ki diši po smolah in balzamih; obrt. orientalska čipka šivana čipka z geometrično zvezdastimi vzorci; tekst. orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije
    orientálsko prisl.:
    orientalsko opremljena soba
SSKJ²
oriènteksprés in Oriènteksprés in oriènt eksprés in Oriènt eksprés -a m (ȅ-ẹ̑)
nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad: orientekspres ima eno uro zamude; iz Ljubljane se je z orientekspresom odpeljal v Beograd
SSKJ²
orientír -ja m (ī)
voj. orientacijska točka: določiti orientir
SSKJ²
orientíranje -a s (ȋ)
glagolnik od orientirati: megla jih je motila pri orientiranju; orientiranje po zvezdah, straneh neba / orientiranje v novi politiki mu je povzročalo mnogo težav / orientiranje v času, prostoru
SSKJ²
orientíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost orientiranega: politična orientiranost kandidatov za ustavne sodnike / orientiranost literature, znanosti / publ. orientiranost k sodobnemu mišljenju, življenju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
orientírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever
// nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu
♦ 
arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba
    orientírati se 
    1. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja: ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu; ptice selivke se orientirajo po zvezdah / orientiral se je s kompasom in zemljevidom / tudi v temi se je dobro orientiral
    // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju
    2. publ. zgledovati se, ravnati se po kom, čem: njihova politika se orientira po uradni politiki države; založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo
    3. publ., z oslabljenim pomenom izraža področje svoje dejavnosti: podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv; ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo
    orientíran -a -o:
    sociološko orientiran psiholog; mladina je orientirana proti vojnim pripravam; podjetje, orientirano na predelavo surovin
     
    geom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica
SSKJ²
oriêntski tudi oriéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
knjiž. orientalski: orientsko blago
SSKJ²
orígano in origáno -a m (ȋ; ȃ)
zdravilna ali začimbna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, bot. dobra misel: dodati origano; za preliv zmešamo oljčno olje, kis in žličko svežega ali suhega origana
SSKJ²
originál -a m (ȃ)
1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik: prevod se ujema z originalom / brati roman v originalu
// kip, slika, kakor jo je ustvaril umetnik: reprodukcija je prav taka kot original; ima veliko slik, med njimi precej originalov
2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: primerjati prepis z originalom; fotografija originala
// prvi, prvotni izvod česa napisanega, narisanega: prenašati z originala skozi prozoren papir
3. ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih, izvirnež: to ti je original; pravi, velik original
SSKJ²
originálen -lna -o prid., originálnejši (ȃ)
1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel; originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina izvirnik
// ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: originalen človek / v marsičem je zelo originalen / originalen značaj
2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: najraje bere originalne romane / prevod je narejen po originalni izdaji
// ki je tak, kakor ga je ustvaril umetnik: ima veliko originalnih slik starih mojstrov / zgradba romana je ostala originalna / na odločbi je originalen direktorjev podpis lastnoročen
3. prvoten, prvi: samo motor je še originalen, vse drugo je moral zamenjati / plesi v originalni obliki / na steni se vidi še originalna barva
// pravi, pristen: originalno blago za kavbojske hlače / originalno vino naravno
♦ 
pravn. originalni dokaz izvirni dokaz
    originálno prisl.:
    originalno opisovati; originalno zidana stavba; originalno opremljeno stanovanje; sam.: na sebi ima nekaj originalnega
SSKJ²
originálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost originalnega: originalnost zamisli; originalnost njegovega pripovedovanja jih je pritegnila / potrditi originalnost dokumenta; dvom o originalnosti slike
SSKJ²
origináren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. izviren, originalen: originarna rešitev problema
♦ 
pravn. originarna pravica izvirna pravica
SSKJ²
originátor -ja m (ȃ)
1. originalno zdravilo: generik vsebuje enak odmerek učinkovine kot originator
2. farmacevtska družba, ki originalno zdravilo izumi, razvije, klinično preizkusi in patentira: originatorji so se na pocenitve zdravil odzvali z razvijanjem novih zdravil
SSKJ²
óriks -a m (ọ̑)
zool. antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel: čreda oriksov; v prid. rabi: antilopa oriks
SSKJ²
orís -a m (ȋknjiž.
1. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek oris pesnikovega življenja in dela / oris poti
 
šol. pisni izdelek, v katerem so navedene glavne značilnosti česa in oseben odnos do tega
2. obris: v daljavi se vidijo orisi hribov
SSKJ²
orísati oríšem dov. (ȋ)
1. opisati, prikazati: v poročilu je orisal potek dela; z nekaj besedami je orisala njegov značaj
2. narediti črto, črte okrog česa; očrtati: sledovom v pesku je orisal kroge
    orísan -a -o:
    ostro orisan profil; glavna junakinja je orisana kot bistro dekle
SSKJ²
orísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oris: orisni predmet zgodbe je njegova rojstna vas / orisna karakterizacija
SSKJ²
orisováti -újem nedov. (á ȗ)
opisovati, prikazovati: uvodno poglavje orisuje življenje na vasi
    orisováti se knjiž.
    kazati se v obrisih: skozi meglo se orisujejo vrhovi gor
SSKJ²
óriti -im tudi ôriti -im nedov. (ọ̑; ō ȏ)
nav. 3. os., knjiž. razlegati se, odmevati: pesem ori do neba; bojni kriki orijo po bojišču; klici, vzkliki se orijo po dvorani
// zastar. glasiti se, oglašati se: vprašanja orijo vsevprek; svobodno se ori tod slovenska beseda
SSKJ²
orják -a m (áekspr.
1. nenavadno velik in močen človek: bil je orjak med vrstniki; otroci radi poslušajo zgodbe o orjakih
// s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: bil je duhovni, miselni orjak
2. s prilastkom kar je veliko sploh: zasneženi vrhovi gorenjskih orjakov / vzlet zračnega orjaka
♦ 
zool. belgijski orjak velik in močen kunec sive barve z dolgimi uhlji
SSKJ²
orjákinja -e ž (á)
nenavadno velika in močna ženska ali žival: zrasla je v pravo orjakinjo / iz morja je priklical silno orjakinjo
♦ 
astron. zvezda, po velikosti in masi večja od Sonca
SSKJ²
orjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orjake: ima orjaško postavo / voz sta vlekla dva orjaška konja
// ekspr. zelo velik: orjaški človek; orjaški motorji, stroji / udaril ga je s svojo orjaško pestjo / prostor orjaških razsežnosti / orjaške gore, stene zelo visoke
● 
ekspr. industrija je napredovala z orjaškimi koraki se je zelo hitro razvijala; ekspr. čakajo ga orjaške naloge težke, zelo zahtevne
♦ 
bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti; zool. orjaška morska krava sredi prejšnjega stoletja izumrla morska krava, Hydrodamalis gigas
SSKJ²
orjáštvo -a s (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost orjaškega: njegovo orjaštvo ji je vlivalo zaupanje / veličastnost in orjaštvo gor
SSKJ²
orjavéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rjav: listje je orumenelo, trava orjavela / obraz ji je na soncu orjavel porjavel
    orjavèl in orjavél -éla -o:
    orjaveli travniki
SSKJ²
Orjúna in orjúna -e ž (ȗ)
od 1921 do 1926 organizacija jugoslovanskih nacionalistov: preprečiti ustanovitev Orjune
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
orjunáš -a m (á)
član Orjune: spopad orjunašev in delavcev v Trbovljah
SSKJ²
orjunáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orjunaše ali Orjuno: orjunaško gibanje / orjunaške uniforme
SSKJ²
orjunáštvo -a s (ȃ)
delovanje ali gibanje orjunašev:
SSKJ²
orjúnec -nca m (ȗ)
član Orjune: spopad orjuncev s trboveljskimi delavci
SSKJ²
órk -a m (ọ̑pri J. R. R. Tolkienu
nasilno, umsko pogosto nekoliko omejeno bitje z grobo zelenkasto ali sivkasto kožo, ki je navadno nesnažno in ne trpi sončne svetlobe: orki imajo črno kri; potuhnjeni orki
SSKJ²
órka1 -e ž (ọ́)
zool. roparski delfin črno-bele barve z izrazito trikotno hrbtno plavutjo, dolg do 9 m, Orcinus orca: jata ork; plavanje z orkami / kit orka
SSKJ²
òrka2 medm. (ȍpog.
1. izraža podkrepitev trditve: orka, to je bilo življenje
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: orka, ne vidiš, da je polno / orka madona, zdaj mi je pa zadosti orkamadona
SSKJ²
òrkamadôna tudi òrkamadóna in òrka madôna tudi òrka madóna medm. (ȍ-ȏ; ȍ-ọ̑)
nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona
SSKJ²
orkán -a m (ȃ)
1. izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki: prebivalce so obvestili, da se približuje orkan; orkan je zajel ladjo; vojna pustoši kot orkan
2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi v visoki stopnji: zajel jo je ljubezenski orkan; orkan revolucije je naraščal
SSKJ²
orkánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orkan: orkanski alarm / orkanski vihar orkan / avto drvi z orkansko hitrostjo
♦ 
meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra
SSKJ²
orkéster -tra m (ẹ́)
1. večja skupina
a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
 
glasb. jazz orkester ki izvaja jazz
b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev
// ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv
2. glasb. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
SSKJ²
orkéstra -e ž (ẹ̑)
pri starih Grkih prostor med odrom in avditorijem za zbor in plesalce: orkestra Dionizovega gledališča
SSKJ²
orkestrácija -e ž (á)
glagolnik od orkestrirati: orkestracija opere, samospeva / mogočna orkestracija barv
SSKJ²
orkestrálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orkester: orkestralni instrumenti / orkestralna izvedba, spremljava / orkestralna glasba; orkestralna partitura, sonata / sedeti v orkestralnem prostoru orkestrskem
SSKJ²
orkestráš -a m (á)
nav. ekspr. kdor igra v orkestru: nastop mladih orkestrašev je navdušil poslušalce
SSKJ²
orkéstrion in orkestrión -a m (ẹ̄; ọ̑)
glasb. glasbeni instrument, ki posnema orkester: iz gostilne se je slišalo igranje orkestriona
SSKJ²
orkestrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
glasb. napisati, prirediti glasbeno delo za orkester: to pesem je orkestriral znan skladatelj; pren., knjiž. pesnik je orkestriral glasove v rimi
SSKJ²
orkéstrski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na orkester: orkestrska glasba; orkestrska priredba simfonije / orkestrski ansambel / orkestrski prostor; orkestrska ograja
SSKJ²
orlíca -e ž (í)
1. samica orla: orel in orlica sta znašala gnezdo
2. knjiž., ekspr. odločna, pogumna ženska: občudoval je svojo orlico
3. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: sprevod orlic
4. bot. nižinska ali gorska travniška rastlina z navadno modro vijoličastimi cveti, katerih cvetni listi so podaljšani v ostrogo, Aquilegia: na vrtu so gojili tudi orlice / navadna, velecvetna orlica
SSKJ²
orlìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od orel: orliči so že poskušali izleteti iz gnezda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ôrlji -a -e prid. (ȏ)
nanašajoč se na orle: orlje gnezdo / orlji kremplji
// ekspr. tak kot pri orlu: orlji obraz
SSKJ²
órlon -a m (ọ̑)
tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje: proizvajati orlon
// tkanina iz teh vlaken: obleka iz orlona; v prid. rabi: kostim iz orlon blaga
SSKJ²
orloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki hitro, dobro vidi: orlooki lovec je že na daleč opazil žival
SSKJ²
ôrlov1 -a -o (ó)
svojilni pridevnik od orel: orlovo pero
SSKJ²
ôrlov2 -ôva -o tudi ôrlov -a -o prid. (ó ó; ó)
orlovski: orlovo gnezdo
♦ 
bot. orlova praprot praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum
SSKJ²
orlôvski tudi ôrlovski -a -o prid. (ó; ó)
nanašajoč se na orle: orlovsko gnezdo / ekspr. gleda jo z orlovskimi očmi / orlovski nos z izbočenim vrhnjim delom
SSKJ²
ôrlovstvo in orlôvstvo -a s (ó; ō)
nekdaj gibanje ali delovanje orlov, telovadcev: seznaniti se z orlovstvom
SSKJ²
ornamènt -ênta m (ȅ é)
likovni element, namenjen olepšavi, okrasek: vrezovati ornamente v glinasto posodo; barvni, zlati ornamenti / ornament na preprogi; ornamenti z rastlinskimi motivi / prtiček z ljudskimi ornamenti / figuralni ornament nad vrati; štukaturni ornamenti
♦ 
glasb. melodija z zahtevnimi ornamenti glasbenimi okraski; um. linearni ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
SSKJ²
ornamentácija -e ž (á)
glagolnik od ornamentirati: ukvarja se z ornamentacijo okovja; ornamentacija sten
// ornamentika: fasado krasi lepa ornamentacija / globoko vrezane ornamentacije ornamenti
SSKJ²
ornamentálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta
2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi
    ornamentálno prisl.:
    obleka na kipu ima ornamentalno položene gube
SSKJ²
ornamentálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje
SSKJ²
ornamênten -tna -o prid. (ē)
nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru
♦ 
arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano
SSKJ²
ornamêntik -a m (é)
um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki
SSKJ²
ornamêntika -e ž (é)
celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjem
 
um. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov
SSKJ²
ornamentíranje -a s (ȋ)
glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov
SSKJ²
ornamentírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak
    ornamentíran -a -o:
    ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano
SSKJ²
ornát -a m (ȃ)
1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu
2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat
SSKJ²
órnica1 -e ž (ọ̑)
nar. zahodno čeber: stresati grozdje v ornice / namakati perilo v ornici
SSKJ²
orníca2 -e ž (í)
1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice
// knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice
2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica
SSKJ²
ornitológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za ornitologijo, ptičeslovec: zborovanje ornitologov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ornitologíja -e ž (ȋ)
veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo
SSKJ²
ornitolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ornitologe ali ornitologijo: ornitološka literatura / ornitološki rezervat, zavod
SSKJ²
oro... ali óro... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na navpično izoblikovanost zemeljskega površja: orogen, orogeneza, orografija, orografski
SSKJ²
oróbkati -am dov. (ọ̑)
odstraniti zrna s storža: orobkati koruzo
    oróbkan -a -o:
    orobkan koruzni storž
SSKJ²
oróčanje -a s (ọ́)
glagolnik od oročati: oročanje denarnih sredstev
SSKJ²
oróčati -am nedov. (ọ́)
fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: podjetja oročajo sredstva
SSKJ²
oročíti -ím tudi oróčiti -im dov. (ī í; ọ̄ ọ̑)
fin. s pogodbo določiti rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: oročiti hranilno vlogo / podjetje je oročilo sredstva na tri leta
    oročèn -êna -o tudi oróčen -a -o:
    oročene vloge
SSKJ²
oróden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na orodje: orodni ključavničar, kovač / orodni voz voz za hrambo orodja pri delih na cesti ali železnici
 
teh. orodni brusilnik stroj za brušenje rezil na orodju; orodni stroj obdelovalni stroj; orodno jeklo jeklo za izdelavo orodja, s katerim se obdelujejo kovine, drugi materiali
// nanašajoč se na telovadno orodje: orodna telovadba; orodne vaje / orodni telovadec
SSKJ²
orodjár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev
SSKJ²
orodjárna -e ž (ȃ)
1. delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni
// shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
2. rač. zbirka programskega orodja, predstavljena navadno z ikonami v orodni vrstici: orodjarna za hitri zagon programov; redno posodabljati vsebino orodjarn in menijev / programi v orodjarni / plavajoča orodjarna ki se lahko pojavi kjerkoli na zaslonu in jo je mogoče premikati po njem
SSKJ²
orodjárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica
SSKJ²
orodjárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja: orodjarstvo in železarstvo / lesno orodjarstvo
SSKJ²
oródje -a s (ọ̑)
1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje
// nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki
 
arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi
2. rač. program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: orodja za razvijalce računalniških iger; (razvojno) orodje za izdelavo programov, spletnih strani; vrstica z orodji orodna vrstica; aplikacije in orodja / programsko orodje
3. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma
4. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode
 
slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
5. v zvezi jezikovno orodje kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: različna elektronska jezikovna orodja so nepogrešljivi pripomočki pri pisanju, branju, raziskovanju in pripravi na pouk
SSKJ²
oródnik -a m (ọ̑)
jezikosl. šesti sklon: končnica orodnika
SSKJ²
órogenéza -e ž (ọ̑-ẹ̑)
geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje: alpska orogeneza
SSKJ²
orografíja -e ž (ȋ)
geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja: orografija in topografija
// navpična izoblikovanost zemeljskega površja: oblaki so odvisni tudi od orografije; proučevati pokrajino glede na orografijo in klimo
SSKJ²
orográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orografijo: orografski podatki; orografski prikaz / orografski vplivi; orografske posebnosti, razmere / orografska razgibanost pokrajine / orografske pregrade
♦ 
geogr. orografska karta karta, ki prikazuje gorovja; meteor. orografski oblak oblak, ki ima določeno obliko zaradi vpliva gorovja
SSKJ²
orokavíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. natakniti, obleči rokavice: orokavičila je otroka; malo počakaj, še orokavičim se
    orokavíčen -a -o
    deležnik od orokavičiti: orokavičena desnica, roka
    // preveč vljuden, obziren: orokavičeni gospodje; ne bodi tako orokavičena
     
    ekspr. živi spodobno, orokavičeno življenje se preveč drži ustaljenih, splošno veljavnih norm; prisl.: znal je govoriti tudi orokavičeno / zbadljivko je povedal zelo orokavičeno prikrito
SSKJ²
orópati -am dov. (ọ̑)
1. z ropanjem narediti, da kdo česa nima več: neznanec ga je oropal denarja; popotnike so v gozdu oropali
// izropati: oropati blagajno, trgovino / ekspr. ves vrt so mu oropali
2. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: smrt mu je oropala očeta / življenje ga je oropalo materine ljubezni; oropali so ga svobode / bolezen ga je oropala vida / mladino so oropali za iluzije prikrajšali
    orópan -a -o:
    oropan grad; oropani in ubiti ljudje; soba je oropana vseh okraskov
SSKJ²
oroséti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. orositi se: čelo mu je oroselo
    orosèl in orosél -éla -o:
    orosela šipa; oroselo oko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
orosíti -ím dov., orósil (ī í)
z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je orosil steklo, šipo; očala so se mu orosila / pot mu je orosil čelo; solze so ji orosile lica
// nekoliko zmočiti, ovlažiti: orositi kaktuse, liste; orositi z vodo / orositi z limonovim sokom pokapati; pesn. kri junakov je orosila zemljo
 
ekspr. vsem so se orosile oči postali so solzni
    orošèn -êna -o:
    orošena očala; orošeno ogledalo, okno; gledala ga je z orošenimi očmi
SSKJ²
oróšati -am nedov. (ọ́)
1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo
// nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline
2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike
SSKJ²
orožár -ja m (á)
1. izdelovalec orožja: puško je kupil pri znanem orožarju; orožarji in kovači
2. voj. kdor skrbi za orožje: brigadni orožar je pregledoval orožje in delil strelivo
SSKJ²
orožárna -e ž (ȃ)
skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev
// tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje
SSKJ²
orožárnica -e ž (ȃ)
star. orožarna: grajska orožarnica / puško so izdelali v znani orožarnici
SSKJ²
orožárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orožarje ali orožje: orožarska delavnica / orožarski izdelki / razvita orožarska industrija orožna industrija
SSKJ²
oróžen -žna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na orožje: orožna industrija / orožni list dokument, s katerim se dovoljuje posest in nošenje orožja; pog. orožne vaje vojaške vaje
SSKJ²
oroženéti -ím dov. (ẹ́ í)
poroženeti: koža oroženi
SSKJ²
orožíti -ím dov., oróžil (ī í)
zastar. oborožiti: orožiti hlapce in kmete; orožiti se za boj
SSKJ²
oróžje -a s (ọ̑)
1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
 
ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; šport. žarg. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
 
šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje
SSKJ²
orožjenósec -sca m (ọ̑)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi orožje: vitezov orožjenosec; konjeniki in orožjenosci
SSKJ²
oróžnica -e ž (ọ̑)
zastar. orožarna: orožnica je bila polna različnega orožja; grajska orožnica
SSKJ²
oróžnik -a m (ọ̑)
nekdaj uniformiran pripadnik orožništva: odpeljali so ga orožniki; orožniki in financarji
SSKJ²
oróžniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na orožnike: orožniška četa / orožniška postaja / orožniški narednik
SSKJ²
oróžništvo -a s (ọ̑)
nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest: nastopilo je orožništvo; orožništvo in policija / odpeljali so ga na orožništvo na orožniško postajo
SSKJ²
órto -- v prid. rabi (ọ̑pog.
ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit: na pogled je orto svobodnjak
    órto prisl.:
    bilo je orto smešno
SSKJ²
orto... ali órto... prvi del zloženk (ọ̑)
1. nanašajoč se na pravilnost tega, kar je pomen osnovne besede: ortoepija, ortografija, ortografski
2. kem. nanašajoč se na nadomestitev prvega in drugega vodikovega atoma v benzenovem obroču: ortodiklorbenzen
SSKJ²
ortodóksen -sna -o prid. (ọ̑)
knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec
 
knjiž. ortodoksna cerkev Pravoslavna cerkev
SSKJ²
ortodoksíja -e ž (ȋ)
knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: protestanti so pomenili nevarnost za katoliško ortodoksijo / podrediti se načelu idejne ortodoksije
SSKJ²
ortodóksnost -i ž (ọ̑)
knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: podrejati se cerkveni ortodoksnosti / preveriti ortodoksnost cerkvenih spisov / zagovorniki ideološke ortodoksnosti / ozkosrčna moralna ortodoksnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ortodónt -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za ortodontijo: iti na pregled k ortodontu
SSKJ²
ortodontíja -e ž (ȋ)
veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti
SSKJ²
ortodóntski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ortodonte ali ortodontijo: ortodontska dela / ortodontski aparat aparat za uravnavanje zob in čeljusti
SSKJ²
ortoepíja -e ž (ȋ)
pravorečje: pravila ortoepije / vaje iz ortoepije
SSKJ²
ortoépski -a -o prid. (ẹ̑)
pravorečen: ortoepska pravila
SSKJ²
órtofóto -a m (ọ̑-ọ̑)
geometrijsko popravljen fotografski posnetek zemeljskega površja iz zraka: digitalni ortofoto; merjenje površin iz ortofotov; v prid. rabi: ortofoto načrt; ortofoto posnetek
SSKJ²
ortogonálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. pravokoten: ortogonalne forme stavbe so skladno povezane s prvinami okolja
SSKJ²
ortografíja -e ž (ȋ)
pravopis: poznavanje ortografije / vaje iz ortografije
SSKJ²
ortográfski -a -o prid. (ȃ)
pravopisen: ortografska pravila / ortografske napake
SSKJ²
ortokláz -a m (ȃ)
min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje kalij, kalijev glinenec: trdota ortoklaza
SSKJ²
ortokromátski -a -o prid. (ȃ)
fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča
SSKJ²
ortopéd -a m (ẹ̑)
zdravnik specialist za ortopedijo: napotili so ga k ortopedu
SSKJ²
ortopedagógika -e ž (ọ́)
specialna pedagogika za duševno prizadete: razvoj ortopedagogike
SSKJ²
ortopédičen -čna -o prid. (ẹ́)
ortopedski: ortopedični čevlji, vložki / ortopedična delavnica / ortopedično zdravljenje
SSKJ²
ortopedíja -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti
2. pog. ortopedski oddelek v bolnišnici: predstojnik ortopedije / leži na ortopediji
SSKJ²
ortopédinja -e ž (ẹ̑)
zdravnica specialistka za ortopedijo: pregled pri ortopedinji
SSKJ²
ortopédski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ortopedijo: nositi ortopedske čevlje, vložke; ortopedski voziček / ortopedska delavnica / ortopedski oddelek; predstojnik ortopedske klinike / ortopedska telovadba; ortopedsko plavanje, zdravljenje
SSKJ²
ortoreksíja -e ž (ȋ)
motnja hranjenja, ki se kaže v izogibanju določeni hrani, ki jo bolnik dojema kot nezdravo: trpeti za ortoreksijo; ljudje z ortoreksijo se osredotočajo na kakovost hrane; bulimija, anoreksija in ortoreksija
SSKJ²
orumenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel
    orumenèl in orumenél -éla -o:
    orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo
SSKJ²
orumenévati -am nedov. (ẹ́)
zastar. rumeneti: listje že orumeneva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
orúžiti -im dov., tudi oružíte; tudi oružíla (ú)
nar. oluščiti: oružiti grah / oružiti koruzo orobkati
    orúžen -a -o:
    oružen koruzni storž
SSKJ²
orwellovski -a -o [órvelou̯skiprid. (ọ̑)
tak kot pri Orwellu: orwellovski nadzor; orwellovski svet; orwellovska metafora; orwellovska tematika
SSKJ²
ós ž (ọ̑)
1. kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo: os poči, se zlomi; mazati osi / os gre skozi pesto / sprednja, zadnja os voza
// teh. tak drog kot del naprave, stroja: nepremična, središčna os; os motorja / os pri uri
2. navadno s prilastkom umišljena črta, okoli katere se telo vrti: dolžinska, navpična, vodoravna os; zemeljska os / zemlja se vrti okoli svoje osi / os vrtenja
// umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa: glavna, prečna, vzdolžna os stavbe; os cestišča, mostu; os letala
3. navadno s prilastkom umišljena črta, ki jo določa položaj, lega predmetov, objektov: spomenika stojita na isti osi / vpadna os svetlobe
4. knjiž., navadno s prilastkom kar kaj usmerja, zlasti kako dejavnost: družbene razmere so bile os vsega takratnega raziskovanja / doživetje svobode je predstavljalo os njihovega življenja
// jedro, središče: os dramskega dogajanja je narodnostno vprašanje; os pogovora
5. zgod., v zvezi os Rim–Berlin politično-vojaška zveza fašističnih držav Italije in Nemčije pred drugo svetovno vojno in med njo: nastanek osi Rim–Berlin
● 
publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo
♦ 
arhit. magistralna os glavna vzdolžna os večje arhitekturne kompozicije; primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; sekundarna os navadno prečna os, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; astron. os nebesne krogle okoli katere se nebo navidezno vrti; bot. cvetna os razširjeni vrh cvetnega peclja; glavna os; fiz. glavna os vsaka izmed treh med seboj pravokotnih osi skozi težišče, od katerih eni ustreza največji, drugi pa najmanjši vztrajnostni moment telesa; optična os simetrijska os leče ali ukrivljenega zrcala; skupna simetrijska os leč in zrcal v optičnem sistemu; prosta os okoli katere se vrti sicer prosto vrtljivo telo z nepremičnim težiščem; geom. abscisna os prva os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; koordinatna os; mala, velika os elipse najkrajši, najdaljši premer elipse; ordinatna os druga os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; os parabole premer na simetrali parabole; min. kristalografska os na kristalu, s pomočjo katere se določa lega posameznih kristalnih ploskev; teh. gibka os mirujoča gibka cev z vrtečim se jedrom za prenašanje vrtenja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev; žel. os kolesna dvojica; pogonska os; vodilna os za vodenje lokomotive po tiru; os tira sredina med tirnicama
SSKJ²
ôsa1 -e stil. ž (ó)
čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom: ose brenčijo, letajo; osa piči; roj os se je usul za njim; skočil je pokonci, kot bi ga osa pičila zelo hitro; ženske so se zagnale vanj kot ose jezno, razdraženo; hud, siten, razdražen kot osa; bila je preščipnjena kakor osa zelo stisnjena v pasu
 
zool. lesne ose žuželke, katerih ličinke vrtajo rove globoko v les iglavcev in listavcev, Siricidae
SSKJ²
osa2 
dviganje cen:gl. hausse
SSKJ²
osáhel -hla -o [osahəu̯prid. (á)
usahel: osahla trava / osahle ustnice
// star. suh: osahla zemlja
SSKJ²
osahníti in osáhniti -em dov. (ī á)
usahniti: bila je taka vročina, da je vsa trava osahnila / star. sod poveznemo, da lahko osahne se osuši
SSKJ²
osajíti -ím in osájiti -im dov., osájil (ī í; á ȃ)
s sajami prevleči, namazati: osajiti papir
    osajèn -êna -o in osájen -a -o:
    osajena steklena plošča
SSKJ²
osáma -e ž (ȃ)
knjiž. stanje osamljenega; osamljenost1zboleti od osame in žalosti; ekspr. presojati svet iz samozadovoljne osame / obšlo jo je čustvo osame / živeti v osami osamljeno
// glagolnik od osamiti; osamitev: osama kužnega bolnika
SSKJ²
osamélec -lca [osamelca in osameu̯cam (ẹ̑)
1. geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini: Šmarna gora je osamelec; osamelci na barju; vznožje osamelca
2. knjiž. osamljeno drevo, osamljena skala: iz večnega ledu štrlijo trije granitni osamelci; rajši je imel osamelce kakor drevesa v gozdu; pren. ta nenavadni osamelec je hodil svoja umetniška pota
SSKJ²
osamélost -i ž (ẹ́)
stanje osamelega človeka: osamelost svetilniškega čuvaja; občutek osamelosti; obšel ga je strah pred osamelostjo / preživeti starost v revščini in osamelosti
SSKJ²
osaméti -ím dov. (ẹ́ íknjiž.
1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami
    osamèl in osamél -éla -o
    1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce
    2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
SSKJ²
osamévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. postajati sam, osamljen: bolj in bolj osamevati
SSKJ²
osamílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. izoliren: osamilna snov
SSKJ²
osamílo -a s (íknjiž.
1. snov, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolator: toplotno osamilo / zrak je dobro osamilo
2. predmet iz izolirne snovi za izoliranje vodnikov; izolator: drogovi s porcelanastimi osamili
// kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolacija: surovine za izdelavo osamil za stene
SSKJ²
osamítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od osamiti ali osameti:
a) osamitev bolnikov z nalezljivo boleznijo / prostor za osamitev / ukrepi nasprotnikov za gospodarsko in politično osamitev države / osamitev od množic
b) posledica osebne krize je bila nenadna osamitev
2. stanje osamljenega; osamljenost2politična in gospodarska blokada je spravila državo v osamitev / živeti v osamitvi
● 
knjiž. zvočna in toplotna osamitev izolacija
SSKJ²
osámiti -im tudi osamíti -ím dov., osámil (ā ȃ; ī í)
1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi: osamiti bolnike z nalezljivo boleznijo; osamiti obsojenca v celici
// onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: otroka je preveč osamila; nasprotne države so jih hotele osamiti / načrtno osamiti žival / osamiti stranko od mednarodnega delavskega gibanja ločiti, odtrgati; pren. problema ne smemo osamiti
2. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: osamiti bistvene sestavine droge; osamiti virus / osamiti snov iz alg
● 
knjiž. literarni zgodovinar je pesnika preveč osamil ga prikazal ločeno od družbenega dogajanja
♦ 
šah. osamiti kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve
    osámiti setudi osamíti se
    pretrgati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se je osamil; politična skupina se je s tem osamila / knjiž. včasih se človek rad osami od vseh
    osámljen -a -o tudi osamljèn -êna -o:
    vsi ti bolniki so že osamljeni; osamljen je v celici; 
prim. osamljen
SSKJ²
osámljati -am nedov. (á)
onemogočati komu stike, povezavo z drugimi: takratne razmere so osamljale ljudi / bogastvo osamlja
    osámljati se knjiž.
    izgubljati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se osamlja; družabno se osamljati
SSKJ²
osámljen -a -o prid.(ȃ)
1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam
// ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam
2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek
    osámljeno prisl.:
    živel je zelo osamljeno; 
prim. osamiti
SSKJ²
osámljenec -nca m (ȃ)
nav. ekspr. osamljen človek: osamljenca so našli mrtvega; zagrenjen osamljenec / biti osamljenec in odtujenec / ta poduhovljeni osamljenec ni čutil potrebe, da bi se približal drugim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
osámljenje tudi osamljênje -a s (ȃ; é)
glagolnik od osamiti: osamljenje kužnega bolnika / ukrepi za osamljenje sovražne države / osamljenje mikroba
SSKJ²
osámljenka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. osamljena ženska: zapuščena osamljenka
SSKJ²
osámljenost1 -i ž (ȃ)
stanje osamljenega: otresti se žalosti in osamljenosti; razmere so ljudi prisilile v osamljenost; občutek osamljenosti
// lastnost, značilnost osamljenega: osamljenost pojava / strah pred osamljenostjo starih let
SSKJ²
osámljenost2 tudi osamljênost -i ž (ȃ; é)
stanje osamljenega: družbena osamljenost / živeti v gospodarski in politični osamljenosti
SSKJ²
osamljeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. osamljati: mati je otroka osamljevala; kadar je bil užaljen, se je osamljeval
SSKJ²
osamosvájanje -a s (á)
glagolnik od osamosvajati: gospodarsko osamosvajanje; proces osamosvajanja afriških ljudstev / osamosvajanje od tujih vplivov
SSKJ²
osamosvájati -am nedov. (á)
delati kaj samostojno, neodvisno: ta zakon osamosvaja znanstvene zavode; podjetje se osamosvaja / kolonije so se druga za drugo osamosvajale; gospodarsko, kulturno se osamosvajati; publ. osamosvajati se od tujih vplivov / tako materino ravnanje otroka ne osamosvaja
SSKJ²
osamosvéstiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. vzbuditi samozavest: pridobitev pravic človeka osamosvesti
    osamosvéščen -a -o:
    osamosveščena ženska
SSKJ²
osamosvója -e ž (ọ̑)
zastar. osamosvojitev: gospodarska osamosvoja; boj za osamosvojo / ženska osamosvoja emancipacija
SSKJ²
osamosvojeváti -újem nedov. (á ȗ)
osamosvajati: osamosvojevati podjetja / kolonije se osamosvojujejo
SSKJ²
osamosvojítelj -a m (ȋ)
kdor pripomore k samostojnosti, neodvisnosti države: zaslužni osamosvojitelji; diskreditacija osamosvojiteljev
SSKJ²
osamosvojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osamosvojiti: osamosvojitev obrata, podjetja / gospodarska, politična osamosvojitev; osamosvojitev bivših kolonij / otrokova želja po osamosvojitvi / sposobnemu pomočniku se je ponujala možnost za osamosvojitev
SSKJ²
osamosvojíti -ím dov., osamosvójil (ī í)
narediti kaj samostojno, neodvisno: osamosvojiti obrat, podjetje; zavod se je osamosvojil / dežela se je osamosvojila; gospodarsko, kulturno, politično se osamosvojiti / to gibanje je hotelo ljudi osamosvojiti; otrok se je polagoma osamosvojil / prej je delal kot pomočnik pri mojstru, nato pa se je osamosvojil postal samostojni obrtnik
    osamosvojèn -êna -o:
    osamosvojena dežela
SSKJ²
osamosvojítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na osamosvojitev: osamosvojitveni proces; naklonjenost do osamosvojitvenih prizadevanj
♦ 
zgod. osamosvojitvena vojna vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991
SSKJ²
ôsast -a -o prid. (ó)
1. podoben osi: osasto telo žuželke
2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: kaj si tako osasta
SSKJ²
osát1 -a m (ȃ)
1. bodeča rastlina s škrlatnimi ali rumenimi cveti: ob poti raste osat; puliti osat na njivi; osat je bodeč; ljuljka in osat; včasih te je bil sam med, zdaj si pa kakor osat zbadljiv, zadirčen; pren., ekspr. osat sebičnosti
 
bot. kranjski osat gorska rastlina z jajčastimi listi in rumenimi cveti v koških, Cirsium carniolicum; mehki osat rastlina z bodečimi mesnatimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti, Cirsium oleracum; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense
2. ekspr. zbadljiv, zadirčen človek: temu osatu se najrajši izognem
SSKJ²
osàt2 -áta -o prid. (ȁ ā)
ekspr. zbadljiv, zadirčen: osata ženska; kako si osata / osate besede / ves osat je odrinil pismo slabe volje, nerazpoložen
    osáto prisl.:
    osato pogledati; šel bom, kadar bom sam hotel, je rekel osato
SSKJ²
osáten -tna -o (ȃ)
pridevnik od osat: osatno steblo
SSKJ²
osátnik -a m (ȃ)
zool. dnevni metulj selivec z lisastimi krili, Vanessa cardui:
SSKJ²
osátost -i ž (á)
ekspr. zbadljivost, zadirčnost: vsi poznajo njeno osatost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oscánka -e ž (á)
vulg. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: polletna oscanka
SSKJ²
oscáti oščíjem tudi oščím dov., oščíj oščíjte tudi oščì oščíte; oscál (á í, í)
vulg. zmočiti s sečem: pijanec je oscal ograjo
    oscáti se 
    opraviti malo potrebo: se je že oscal
SSKJ²
oscilácija -e ž (á)
knjiž. nihanje: preprečiti oscilacijo; oscilacija vozila na makadamski cesti / toplotna oscilacija; oscilacija na tržišču / idejne oscilacije
SSKJ²
oscilátor -ja m (ȃ)
elektr. priprava za proizvajanje izmenične električne napetosti višjih frekvenc: oscilator radijske oddajne postaje / kremenov oscilator
SSKJ²
oscilíranje -a s (ȋ)
glagolnik od oscilirati: preprečiti osciliranje / osciliranje cen
SSKJ²
oscilírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. nihati: nihalo oscilira / cene oscilirajo / sestavki oscilirajo od čustvenih pesmic do verzifikatorskih vaj
SSKJ²
oscilográf -a m (ȃ)
elektr. priprava za zapisovanje poteka periode izmenične električne napetosti: zaslon oscilografa / elektronski oscilograf
SSKJ²
oscilográm -a m (ȃ)
elektr. grafični prikaz poteka periode izmenične električne napetosti: pregledati oscilogram
SSKJ²
osciloskóp tudi osciloskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
elektr. priprava za opazovanje poteka periode izmenične električne napetosti: zaslon osciloskopa / elektronski osciloskop
SSKJ²
oséba -e ž (ẹ̑)
1. človeški posameznik ne glede na spol: omeniti moram še dve osebi; osebe istega spola, iste starosti; skupina oseb; stroškov je sto evrov na osebo, publ. po osebi; avtobus za trideset oseb; v kabini je prostora za deset oseb / knjiž. družina ima pet oseb članov / publ.: ženske osebe ženske; osebe moškega spola moški / prevoz oseb in tovora; osebe in stvari
2. s prilastkom človeški posameznik
a) kot nosilec kake lastnosti, značilnosti: pisati ljubljeni osebi; to sem izvedel od dobro obveščene, zaupne osebe; on je vplivna oseba; njegov oče je bil zelo znana oseba v mestu; oseba brez državljanstva / pravljične osebe; zgodovinska oseba
b) glede na položaj v družbi: civilne, vojaške osebe / uradna oseba / kontaktna oseba ki je določena za stik z zainteresirano javnostjo s, poslovnimi partnerji, sodelavci
3. človeški posameznik kot literarna, dramska upodobitev: ta oseba je nosilka avtorjevih idej; ženske osebe so slabo karakterizirane; osebe v romanu / dramske osebe; glavne, stranske osebe drame, filma / kot pojasnilo na začetku zlasti dramskega dela osebe: Jožef Kantor, fabrikant, Hana, njegova žena
4. jezikosl. slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku: določiti osebo, število, čas pri glagolski obliki / druga ki izraža ogovorjenega, prva ki izraža govorečega, tretja oseba ki izraža neudeleženega v pogovoru oziroma glagolsko dejanje brez osebka
5. knjiž., s svojilnim zaimkom, z oslabljenim pomenom izraža osebni zaimek, kot ga nakazuje svojilni zaimek: ni hotel opaziti moje osebe; tu ne gre samo za njegovo osebo zanj / prepričana je o pomembnosti svoje osebe
6. v zvezi za svojo osebo izraža omejitev trditve: za svojo osebo bi dal prvo mesto tej skladbi; jaz za svojo osebo priznam, da mi je vseeno; on za svojo osebo trdi, da je bolje tako
7. zastar. postava1njegova visoka, mogočna oseba / biti majhne osebe
● 
star. poročil se je z osebo, ki ni bila plemkinja žensko; on je hišnik in vrtnar v eni osebi hkrati, obenem; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; ekspr. rad govori v prvi osebi množine kot da govori v imenu mnogih; roman je pisan v prvi osebi kot da ga je napisal glavni junak; to sem izvedel od tretje osebe od človeka, ki ni udeležen v zadevi, stvari; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; zastar. prvi je osvojil ta vrh planinec v osebi nekega Vagla planinec Vagl; knjiž. z vso svojo osebo se zavzema za to stvar zelo, brez pridržka
♦ 
filoz. oseba človek s svojimi individualnimi, družbeno pogojenimi lastnostmi; jezikosl. imena za delujoče osebe; ped. duševno motena oseba; pravn. civilna pravna oseba; družbena pravna oseba pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; odgovorna oseba; pravna oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; tretja oseba ki v pravnem razmerju ni stranka; ugotoviti istovetnost osebe; rel. druga, prva, tretja božja oseba
SSKJ²
osébek -bka m (ẹ̑)
1. jezikosl. stavčni člen v imenovalniku, nadrejen povedku, ki v tvorniku izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja, v trpniku pa cilj glagolskega dejanja: osebek in povedek
2. biol. (posamezen) organizem: izbrati za nadaljnjo gojitev osebke z najbolj zaželenimi lastnostmi; razvoj osebka
3. nav. slabš. človek, oseba: spraviti negativne osebke na varno
SSKJ²
osében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na oseba 1: osebna privlačnost; osebne značilnosti / osebni dohodek vsota, ki jo zaposleni na določena razdobja prejme za svoje delo; zahtevati od koga osebne podatke; osebna izkaznica izkaznica, ki dokazuje istovetnost osebe; osebni računalnik [PC] z operacijskim sistemom za enega uporabnika
2. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten: osebni slog pisanja; publ. dati čemu osebno noto / ekspr. to je zelo osebna pripomba
// ki ga posameznik opravi sam: osebna propaganda / osebna udeležba pri volitvah
3. nanašajoč se na posameznika kot na zasebnika: to je osebno pismo
// usmerjen, naravnan k posamezniku: biti osebni prijatelj koga; to je imel za osebno žalitev; osebno spremstvo spremstvo, ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju; vabilo je osebno velja samo za osebo, za katero je izdano
4. nanašajoč se na posameznika in ne na družbeno skupnost:
a) pripisovati komu osebne motive; osebni in družbeni standard; podrejati osebne koristi javnim; osebne pravice; pesnik je izrazil osebno in narodovo trpljenje; publ. izražam najboljše želje za vašo osebno srečo
b) osebna morala; osebno in javno mnenje
5. nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji; personalen: osebne spremembe v ustanovi; reševanje osebnih zadev
6. namenjen uporabi za posameznike:
a) jamarjeva osebna oprema / osebna prtljaga; osebno in posteljno perilo / osebna higiena
b) osebni avtomobil; osebni vlak; osebna tehtnica; osebno dvigalo / osebni in tovorni promet
7. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje: umakniti se v svoj osebni svet / imeti do česa osebni odnos
// ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: roman je avtorjeva osebna izpoved; njegova lirika ni osebna / osebna umetnost
8. ki vsebuje, izraža negativen, neobjektiven odnos do česa: njegova kritika je bila osebna / v polemiki je postal nenavadno oseben
9. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, svojilnega pridevnika, pri katerem stoji: to ponižuje moje osebno dostojanstvo; opraviti kaj pod osebnim ravnateljevim nadzorstvom
♦ 
biol. osebni razvoj organizma spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti; ekon. minimalni osebni dohodek zakonsko določen najnižji osebni dohodek; zajamčeni osebni dohodek znesek, ki se uporablja kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov; osebno delo samostojno poklicno delo z lastnimi sredstvi; jezikosl. osebni zaimek zaimek, ki izraža govorečega, ogovorjenega ali neudeleženega v pogovoru; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebno ime lastno ime človeka; pravn. osebna odgovornost; osebna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja; osebna svoboda duhovna in telesna svoboda, ki jo ima človek v določenem družbenem redu; osebno jamstvo jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; osebno pravo pravo, ki ureja osebnostne pravice fizičnih in pravnih oseb; rel. vera v osebnega boga v boga kot osebno bitje; soc. osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; šport. izboljšati osebni rekord; osebna napaka pri košarki nedovoljeno oviranje, odrivanje nasprotnega igralca
    osébno 
    1. prislov od oseben: osebno glasovati; na te reči gleda preveč osebno; osebno ga ne poznam, le na videz; pošiljko je treba osebno prevzeti na pošti; denar prinesi osebno sam; osebno užaliti koga; ker se predsednik ne more vsem osebno zahvaliti za čestitke, se zahvaljuje po časopisu; ti stavki zvenijo zelo osebno; velike uspehe ima, osebno pa ni srečen / kot označba na pošiljki osebno
    2. nav. ekspr. poudarja, da dejanje opravi osebek, ne kdo drug: osebno bom govoril z njim; sprejel nas je šef osebno; predsednik bo osebno vodil delegacijo / vstopila je direktorjeva tajnica, gospa Sonja osebno
    // izraža, da je trditev omejena na določeno osebo: osebno sem drugačnega mnenja; osebno sem optimist; njemu osebno to ni nič mar; on osebno misli, da ni tako; glede obsega knjige nimam pripomb, osebno pa bi želel lepšo opremo
    osébni -a -o sam.:
    pog. policist je zahteval od njega osebno zahteval, da pokaže osebno izkaznico; šport. žarg. naš košarkar je moral iz igre zaradi petih osebnih osebnih napak; usklajevanje osebnega in družbenega
SSKJ²
osebénjek -jka m (ẹ̑)
nar. gostač: reven osebenjek; kmetje in osebenjki
SSKJ²
osebénjica -e ž (ẹ̑)
nar. gostačka ali gostačeva hči: stara osebenjica v bajti / osebenjice mu oče ni pustil vzeti
SSKJ²
osebénjka -e ž (ẹ̑)
nar. gostačka: osebenjke so žele pri kmetih; osebenjek in osebenjka
SSKJ²
osebénjkar -ja m (ẹ̑)
nar. gostač: sosedov osebenjkar
SSKJ²
osebénjkarica -e ž (ẹ̑)
nar. gostačka ali gostačeva hči: oženil se je z osebenjkarico
SSKJ²
osebenjkováti -újem in osebénjkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti
SSKJ²
osébica -e ž (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od oseba: njen oče, osebica drobne glave in tankega glasu / on je bil nepomembna osebica na upravi / pokazal je naklonjenost do moje osebice / drobna, vitka osebica postava
SSKJ²
osébje -a s (ẹ̑)
navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji: osebje bolnišnice, dijaškega doma; pomanjkanje osebja / referent za osebje
// delavci, ki delajo na določenem področju, v določeni stroki: gostinsko, medicinsko, strežno, učno osebje / nadzorno, pomožno, vodilno osebje
 
knjiž. osebje v vseh njegovih delih je mestno osebe, ljudje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
osébkov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na osebek: razvoj osebkovih zmožnosti / osebkov odvisnik odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka
SSKJ²
osébnoizpôveden -dna -o prid. (ẹ̑-ȏ)
nanašajoč se na osebno izpoved: osebnoizpovedni odnos do snovi
 
lit. osebnoizpovedna pesem
SSKJ²
osébnopráven -vna -o prid. (ẹ̑-ā)
nanašajoč se na osebno pravo: osebnopravno razmerje
SSKJ²
osébnost -i ž (ẹ̑)
1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost
// s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost
2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. borec za pravico je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti
3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi
● 
star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž. nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
♦ 
ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
SSKJ²
osébnosten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na osebnost:
a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci
b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok
♦ 
pravn. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti
    osébnostno prisl.:
    osebnostno oblikovati učence; ekspr. osebnostno iztirjen človek; osebnostno motena mladina
SSKJ²
oséček -čka m (ẹ̑)
nar. oklešček, krepelce: oseček je vrgel za njim / skladovnica osečkov
SSKJ²
osedláti -ám dov. (á ȃ)
nadeti, namestiti sedlo: osedlati konja, mulo
    osedlán -a -o:
    osedlan konj
SSKJ²
osèk -éka tudi ósek -a m (ȅ ẹ́; ọ́nar.
1. osrednje ograjen prostor za živino ob pastirski koči: zapreti živino v osek
2. mn. ograja okrog vodnjaka: Martin je sedel na osekih ob vodnjaku (F. Godina)
SSKJ²
oséka -e ž (ẹ̑)
upadanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. v nekaterih poklicih se kaže oseka
// stanje morske gladine ob tem upadanju: ob veliki oseki se pokažejo ostanki starega pristanišča
SSKJ²
ôsel ôsla [osəu̯m (ó)
1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji, zlasti za prenašanje tovorov in ježo: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo
// samec te živali: osel in oslica
2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari
● 
ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
SSKJ²
óselnik -a [osəu̯nikm (ọ́)
posoda za shranjevanje osle pri košnji: opasal si je oselnik in dal koso na ramo; potegniti oslo iz oselnika; naliti vodo v oselnik
SSKJ²
ósem ôsmih štev. (ọ́ ó)
izraža število osem [8]
a) v samostalniški rabi: dvakrat štiri je osem; osmim je obljubil / ura je osem; ob pol osmih; pride ob osmih (zvečer) 20h; dela od osmih do štirih
b) v prilastkovi rabi: šola z osmimi razredi; časopis bo imel osem strani; deklica osmih let; tudi neskl.: dogodki zadnjih osem let; v deželo je vdrl sovražnik z osem tisoč vojaki; nar. poroka bo danes osem dni danes teden
 
adm. račun je plačljiv v osmih dneh
// neskl. izraža številko osem: ustavil se je pred hišo številka osem; v razmerju tri proti osem; sam.:, igr. srčna osem srčna osmica
SSKJ²
osem... ali ósem... in osem... [osəmprvi del zloženk (ọ̄)
1. nanašajoč se na število osem: osemletka; osemurni delavnik
2. za osem večji od vsote desetic, na katere se nanaša: oseminšestdeset
SSKJ²
ósemdeset -ih [osəmdesetštev. (ọ́)
izraža število ali številko osemdeset [80]: hitrost vožnje je osemdeset kilometrov na uro / pred osemdesetimi leti / osemdeset stopinj Celzija
 
teh. žarg. 80-oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset
SSKJ²
ósemdeseti -a -o [osəmdesetištev. (ọ́)
ki v zapovrstju ustreza številu osemdeset: starka v osemdesetem letu
 
knjiž. osemdeseta [80.] leta preteklega stoletja od 1980 do 1990
SSKJ²
ósemdesetlétnica -e [osəmdesetletnicaž (ọ̄-ẹ̑)
1. osemdeseta obletnica: proslavljati osemdesetletnico; osemdesetletnica društva
2. osemdeset let stara ženska: še zdrava osemdesetletnica
SSKJ²
ósemdesetlétnik -a [osəmdesetletnikm (ọ̄-ẹ̑)
osemdeset let star moški: še zdrav osemdesetletnik
SSKJ²
osemenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osemeniti: osemenitev krave / razvoj rastline do cvetenja in osemenitve
SSKJ²
osemeníti -ím dov., oseménil (ī í)
biol., vet. vnesti seme v rodila: osemeniti kravo; osemeniti s semenom bikov dobre pasme
    osemeníti se agr.
    razviti seme: rastlina se osemeni
    osemenjèn -êna -o:
    osemenjena matica, telica
SSKJ²
oseménje -a s (ẹ̑)
gastr. del sadeža s semeni, ki se pred uživanjem navadno odstrani: izdolbsti dinji, kumari, papriki osemenje
 
bot. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
osemenjeválec -lca [osemenjevau̯ca in osemenjevalcam (ȃ)
kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca
SSKJ²
osemenjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena
SSKJ²
osemenjeválnica -e ž (ȃ)
vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje:
SSKJ²
osemenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od osemenjevati: takrat so začeli uvajati osemenjevanje; osemenjevanje krav, svinj / umetno osemenjevanje
SSKJ²
osemenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
biol., vet. vnašati seme v rodila: osemenjevati krave
SSKJ²
óseminštírideset -ih [osəminštiridesetštev. (ọ̄-ȋ)
izraža število ali številko oseminštirideset [48]: oseminštirideset je štirikratnik od dvanajst / leto oseminštirideset imenujejo pomlad narodov 1848
SSKJ²
ósemkolésen -sna -o prid. (ọ̄-ẹ̑)
ki ima osem koles: osemkolesni oklepnik; osemkolesno vozilo
SSKJ²
ósemkolésnik -a m (ọ̄-ẹ̑)
osemkolesno vojaško oklepno vozilo: izdelati osemkolesnik; prvi osemkolesnik bo iz tovarne odpeljal v začetku prihodnjega leta
SSKJ²
ósemkrat [osəmkratprisl. (ọ́)
izraža osem ponovitev: osemkrat dve je šestnajst; osemkrat je zaigral isto pesem / osemkrat večji
SSKJ²
ósemkraten tudi ósemkráten -tna -o [osəmkratənprid. (ọ́; ọ̄-ā)
osemkrat tolikšen: napadalec ima osemkratno premoč
SSKJ²
ósemléten -tna -o [osəmletənprid. (ọ̄-ẹ̑)
1. star osem let: osemleten deček; že osemleten je moral pasti krave
2. ki traja osem let: osemletna odsotnost / osemletno šolanje / nekdaj osemletna gimnazija; osemletna šolska obveznost; osemletna osnovna šola osnovna šola, v kateri traja izobraževanje osem let
SSKJ²
osemlétka -e [osəmletkaž (ẹ̑)
osemletna osnovna šola: dokončati osemletko; nižji, višji razredi osemletke; ta šola sprejema učence z dokončano osemletko / pog. imeti samo osemletko osnovnošolsko izobrazbo
SSKJ²
osemlétkar -ja [osəmletkarm (ẹ̑)
pog. učenec osemletne osnovne šole: ta časopis berejo predvsem osemletkarji / ekspr. to ve vsak osemletkar / nekateri letošnji osemletkarji bodo nadaljevali šolanje absolventi te šole
SSKJ²
ósemnajst in osemnájst -ih [osəmnajstštev. (ọ̄; á)
izraža število ali številko osemnajst [18]: sin ima osemnajst let
SSKJ²
ósemnajsti in osemnájsti -a -o [osəmnajstištev. (ọ̄; á)
ki v zapovrstju ustreza številu osemnajst: sin je v osemnajstem letu; predavanje bo ob osemnajsti (uri) / prva svetovna vojna se je končala osemnajstega leta 1918; osemnajsto [18.] stoletje stoletje od 1700 do 1800
SSKJ²
ósemnajstléten in osemnájstléten -tna -o [osəmnajstletənprid. (ọ̄-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star osemnajst let: osemnajstletno dekle
2. ki traja osemnajst let: osemnajstletno bivanje v tujini
SSKJ²
osemnájststo in ósemnajststo -- [osəmnajstoštev. (á; ọ̄)
navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč osemsto [1800]: leto osemnajststo oseminštirideset imenujejo pomlad narodov
SSKJ²
ósemrazréden -dna -o [osəmrazredənprid. (ọ̄-ẹ̑)
ki ima osem razredov, oddelkov: ta šola je osemrazredna / osemrazredna gimnazija osemletna gimnazija
SSKJ²
ósemrazrédnica -e [osəmrazrednicaž (ọ̄-ẹ̑)
nekdaj osemrazredna šola: bil je premeščen v večji kraj z osemrazrednico / dekliška osemrazrednica
SSKJ²
ósemsto -- tudi -tih [osəmstoštev. (ọ́)
izraža število ali številko osemsto [800]: posvetovanja se je udeležilo kakih osemsto strokovnjakov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ósemtisočák -a [osəmtisočakm (ọ̄-á)
osem tisoč metrov visoka gora: takrat so alpinisti osvojili prvi osemtisočak
SSKJ²
ósemúren -rna -o [osəmurənprid. (ọ̄-ȗ)
ki traja osem ur: naporna osemurna hoja / osemurni delovni čas, delovnik / delati v treh osemurnih izmenah
SSKJ²
ósemúrnik -a [osəmurnikm (ọ̄-ȗ)
pog. osemurni delovni čas: zahtevamo osemurnik v vseh obratih, so vzklikali stavkajoči
SSKJ²
osèn1 in osén -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
fot. svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji: preprečiti nastajanje osenov
SSKJ²
ósen2 tudi ôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na os: osna razdalja, smer; osna somernost / osni ležaj; osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol; osna sila sila v smeri osi predmeta, stroja
 
geom. osni križ koordinatni sistem; osni odsek del koordinatne osi med izhodiščem in sečiščem premice ali ravnine s to osjo; osni presek presek skozi os; zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev
    ósno tudi ôsno prisl.:
    osno someren
SSKJ²
oséna -e ž (ẹ̑)
zastar. odtenek: rumenkasta osena; rdeči in modri cveti v vseh osenah
 
lov. lisa na dlaki, perju, navadno v temnejšem barvnem odtenku
SSKJ²
osénčenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost osenčenega: osvetljenost in osenčenost ploskve / zaradi osenčenosti so bile gube na obrazu še globlje
SSKJ²
osenčeváti -újem nedov. (á ȗ)
zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči
 
knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna
SSKJ²
osénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo
2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila
3. zasenčiti: z roko si je osenčila obraz
● 
knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile
    osénčen -a -o:
    osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči
SSKJ²
oséniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. osenčiti: oseniti neosvetljene ploskve
SSKJ²
osenjáva -e ž (ȃ)
knjiž. senčenje: različni načini osenjave / močna osenjava figur na sliki
SSKJ²
osépnice -nic ž mn. (ẹ̑)
knjiž. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: dobiti, imeti osepnice; cepiti proti osepnicam
SSKJ²
osépničast -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki ima brazgotine od prebolelih koz; kozav: osepničast obraz
SSKJ²
osépničen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na osepnice: osepnični mehurčki
SSKJ²
ôsica tudi osíca -e ž (ó; í)
nav. ekspr. manjšalnica od osa: ose in osice
SSKJ²
osigúrati -am dov. (ȗzastar.
1. zagotoviti, preskrbeti: s svojo podporo je osigural ustanovi nemoteno delovanje; to mu je osiguralo zmago
2. zavarovati, zaščititi: osigurati nevarna mesta v skalovju; s to izjavo se je osigural proti očitkom
SSKJ²
osimski -a -o [ózimskiprid. (ọ̑)
zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju: ratifikacija osimskih sporazumov
SSKJ²
osína -e ž (í)
agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: osina pri ječmenu / po mlatvi ga je hrbet srbel od prahu in osin
SSKJ²
osínjak -a m (ȋ)
nar. osje gnezdo: razdreti osinjak; ose letajo okoli osinjaka; v sobi je šumelo kakor v osinjaku
SSKJ²
osínje -a s (ȋ)
agr. več osin, osine: osinje pri ječmenu / potresati osinje po travniku
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
osinjéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel
    osinjèl in osinjél -éla -o:
    od mraza, strahu osinjele ustnice
     
    knjiž. osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi
SSKJ²
osíp -a m (ȋ)
s številom izraženo razmerje med številom istočasno vpisanih učencev in številom učencev, ki v rednem roku končajo šolanje: znižati osip v osnovnih šolah; osip študentov; odstotek osipa / osip članstva izstopanje iz organizacije, društva
 
gozd. osip iglic glivična bolezen iglavcev, ki povzroča odpadanje iglic
SSKJ²
osipálnik -a m (ȃ)
agr. plugu podobna priprava za osipanje: okopalnik in osipalnik / ročni osipalnik
SSKJ²
osípanje -a s (ī)
glagolnik od osipati: osipanje krompirja / osipanje suhega listja
 
pog. osipanje študentov v prvem letu študija manjšanje prvotnega števila študentov
SSKJ²
osípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. obdajati rastline z zemljo: osipati koruzo, krompir; osipati vrtnice; okopavati in osipati
2. povzročati, da kaj v večjih količinah odpada: veter osipa cvete, suho listje
● 
osipati pepel s cigare otresati
    osípati se 
    1. v večjih količinah odpadati: cveti se že osipajo; grozdje gnije in se osipa; suho listje se osipa
    // izgubljati cvete, liste, seme: jeseni se drevje osipa; jasmin se že osipa; pšenica je tako zrela, da se osipa zelo zrela; pren., pesn. predstava o sreči se v meni osipa
     
    pog. razredi se osipajo prvotno število učencev v razredih se manjša; pog. študenti se v tem obdobju zelo osipajo prvotno število študentov se manjša
     
    agr. ta sorta trte se osipa njeni cveti neoplojeni odpadajo
    2. knjiž., ekspr. minevati: dan se osipa / prva mladost se ji že osipa
    osipajóč -a -e:
    osipajoča se leska; osipajoče se cvetje
SSKJ²
osipávanje -a s (ȃ)
glagolnik od osipavati: čas za osipavanje krompirja
SSKJ²
osipávati -am nedov. (ȃ)
obdajati rastline z zemljo: osipavati krompir
    osipávati se 
    osipati se: suho listje se osipava / cvetoča jablana se v vetru osipava
SSKJ²
osipljív -a -o prid. (ī í)
ki se rad osipa, odpada: te rože imajo osipljivo cvetje
SSKJ²
osípnik -a m (ȋšol.
kdor opusti začeto šolanje: program je namenjen mladim osipnikom; krčenje števila osipnikov
SSKJ²
osír -ja m (í)
nar. osje gnezdo: ose delajo osir
 
ekspr. dregniti v osir dati povod za hudo, množično razburjenje
SSKJ²
osírati -am nedov. (ī)
nizko jemati ugled, sramotiti: jezna je nate, češ da osiraš njenega sina; zdaj jo pa še pri sosedih osira
SSKJ²
osiromášenje1 -a s (ȃ)
glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda
SSKJ²
osiromašênje2 in osiromášenje -a s (é; ȃ)
glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje
SSKJ²
osiromašéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel
SSKJ²
osiromaševáti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha
SSKJ²
osiromášiti -im dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo
2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod
3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad
    osiromášen -a -o:
    osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja
SSKJ²
osirotélost -i ž (ẹ́)
stanje osirotelega človeka: osirotelost otrok / zgodnja osirotelost
SSKJ²
osirotéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti
2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati
// obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil
    osirotèl in osirotél -éla -o:
    skrbeti za osirotele otroke; osirotela hiša
     
    čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice
SSKJ²
osirotíti -ím in osirótiti -im dov., osirótil; osirotèn in osiročèn in osiróten (ī í; ọ̄ ọ̑knjiž.
1. povzročiti, da kdo postane sirota: osirotiti otroke
2. osiromašiti: vojna je njega obogatila, mene pa osirotila
SSKJ²
osíšče1 -a s (í)
osje gnezdo: razdreti osišče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
osíšče2 -a s (í)
1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa
2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa
♦ 
žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil
SSKJ²
osív -a -o prid. (ȋ í)
knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv: osivi lasje; osiva brada / osiv moški
SSKJ²
osivélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje osivelega: osivelost las / zgodnja osivelost
SSKJ²
osivéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel
2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli
3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več
 
knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi
    osivèl in osivél -éla -o:
    osiveli lasje; že osivel moški
SSKJ²
ósji in ôsji -a -e prid. (ọ̑; ȏ)
nanašajoč se na ose: osji pik; uničiti osje gnezdo
 
ekspr. dregniti v osje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
SSKJ²
oskálek -lka m (ȃ)
drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki
// arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov
SSKJ²
oskáliti se -im se dov. (ā ȃ)
nar. zadreti si trščico: pri napravljanju drv se je oskalil
SSKJ²
óskar -ja m (ọ̑)
največje mednarodno priznanje za filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: igralki so podelili oskarja za glavno vlogo; letošnji dobitnik oskarja; film je dobil več oskarjev
● 
publ. slovenski oskarji za embalažo prve nagrade
SSKJ²
óskarjevec -vca m (ọ̑)
1. kdor dobi nagrado oskar: glavno vlogo bo igral slavni oskarjevec; zahvalni govor oskarjevca
2. z oskarjem nagrajeni film: ogledal si je letošnjega oskarjevca; za nastop v danskem oskarjevcu je bil nominiran za oskarja
SSKJ²
óskarjevka -e ž (ọ̑)
ženska, ki dobi nagrado oskar: glavno vlogo v filmu igra letošnja oskarjevka / dvakratna oskarjevka; oskarjevka za stransko vlogo
SSKJ²
oskóbljati -am dov. (ọ̑)
s skobljanjem narediti gladko, ravno: oskobljati letve; ker so se vrata napela, jih je malo oskobljal
    oskóbljan -a -o:
    oskobljana deska
SSKJ²
oskóbljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. oskobljati: oskobljiti desko
    oskóbljen -a -o:
    sredi barake je stala dolga oskobljena miza
SSKJ²
oskóden -dna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. pomanjkljiv, nepopoln: oskodna navodila
SSKJ²
oskorjáva -e ž (ȃ)
knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo: zaradi slabega izpiranja pride do oskorjave tkanine / na vejah je ledena oskorjava
SSKJ²
oskórjiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda
 
gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati
    oskórjiti se bot.
    dobiti skorjo: deblo se oskorji
     
    med. rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta
    oskórjen -a -o:
    oskorjena rana; oskorjeno deblo
SSKJ²
oskóruš in oskorúš -a m (ọ̑; ú)
bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš: glog in oskoruš / jesti oskoruše
SSKJ²
oskŕba -e ž (ȓ)
1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: otroci potrebujejo dobro oskrbo; pri tej družini bo imel popolno oskrbo / pomočnica dobi nagrado in vso oskrbo / bolniška oskrba; domača oskrba bolnika; domska oskrba starih občanov / duhovna oskrba kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje duhovnih, verskih potreb koga
2. glagolnik od oskrbeti ali oskrbovati: oskrba prebivalstva; oskrba s kruhom / oskrba bolnika / strokovna oskrba rane / oskrba sadovnjaka / dati psa sosedu v oskrbo / otrok je bil nekaj dni v oskrbi sosedov
SSKJ²
oskŕben -bna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na oskrbo zlasti v domu, zavodu: oskrbni stroški so se povečali / število oskrbnih dni je naraslo / cena oskrbnega dneva v bolnišnici, počitniškem domu
SSKJ²
oskrbéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi
2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine
3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin
4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli
● 
publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel
    oskrbljèn -êna -o:
    poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena
SSKJ²
oskrbljênost -i ž (é)
lastnost, stanje oskrbljenega: prizadevati si za oskrbljenost tržišča; oskrbljenost zemlje s hranilnimi snovmi / knjiž. oskrbljenost in urejeno življenje ugodno vplivata nanj preskrbljenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oskrbníca -e ž (í)
ženska, ki oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: oskrbnica Erjavčeve koče / cerkev mu je razkazala oskrbnica; oskrbnica pesnikove rojstne hiše
 
star. deklica je bila dobra oskrbnica svojih zajčkov je dobro skrbela zanje
SSKJ²
oskrbník -a m (í)
1. kdor oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: več let je bil oskrbnik na Kredarici
// kdor oskrbuje veliko posestvo: grajski oskrbnik; oskrbnik sosednjega grofa
2. zastar. upravnik, upravitelj: oskrbnik bolnišnice, toplic
SSKJ²
oskrbnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za oskrbo v domu, zavodu: plačati oskrbnino; povišati oskrbnino; oskrbnina v bolnišnici, dijaškem domu, domu upokojencev
SSKJ²
oskrbníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oskrbnike: opravljati oskrbniška dela / oskrbniško osebje planinske koče
SSKJ²
oskrbníštvo -a s (ȋ)
opravljanje oskrbniških del: prevzeti oskrbništvo v planinski koči / izročiti komu oskrbništvo grajskega posestva
● 
zastar. prošnjo je naslovil na oskrbništvo toplic na upravo toplic
SSKJ²
oskrboválec -lca [oskərbovau̯ca tudi oskərbovalcam (ȃ)
kdor oskrbuje: obogatel je kot oskrbovalec armade; ti ribiči so glavni oskrbovalci trga z ribami / delal je v kmetijski zadrugi kot oskrbovalec živine
SSKJ²
oskrboválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oskrbovanje: ti kraji so oskrbovalno območje za industrijska središča / oskrbovalna ladja; oskrbovalno skladišče / opravljati na cesti oskrbovalna dela
SSKJ²
oskrbovalíšče -a s (í)
kraj, kjer se s čim oskrbuje: oskrbovališče z živili / vojaško oskrbovališče v zaledju
SSKJ²
oskrboválka -e [oskərbovau̯ka tudi oskərbovalkaž (ȃ)
ženska, ki oskrbuje: oskrbovalke trga z zelenjavo / socialna oskrbovalka na domu
SSKJ²
oskrbovalnína -e ž (ī)
oskrbnina: znižati oskrbovalnino; oskrbovalnina v domu
SSKJ²
oskrbovánec -nca m (á)
človek, navadno starejši, ki ima vso oskrbo v domu, zavodu: učenci so za novo leto obiskali oskrbovance; nega oskrbovancev; število oskrbovancev se je povečalo
SSKJ²
oskrbovánje -a s (ȃ)
glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje
SSKJ²
oskrbovánka -e ž (á)
ženska, navadno starejša, ki ima vso oskrbo v domu, zavodu: osemdesetletna oskrbovanka
SSKJ²
oskrbováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše območje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom
2. opravljati dela
a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka / zna oskrbovati konje
b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad
// upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati
3. star. opravljati1njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval
● 
knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino
    oskrbován -a -o:
    oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
SSKJ²
oskŕd -i ž (ȓ)
obrt. koničasto kladivo za klepanje mlinskega kamna:
SSKJ²
oskrômen -mna -o prid. (ó ō)
zastar. skromen: oskromen človek / oskromen zaslužek / oskromna predmestna krčma
SSKJ²
oskrúmba -e ž (ȗ)
knjiž. oskrunitev: oskrumba spomenika / oskrumba dobrega imena
SSKJ²
oskrunítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oskruniti: oskrunitev pokopališča / oskrunitev časti
SSKJ²
oskrúniti -im dov. (ú ȗ)
1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma, komunizma; oskruniti trupla padlih
2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža
● 
ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so jo posilili
    oskrúnjen -a -o:
    oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena
SSKJ²
oskrúnjati -am nedov. (ú)
knjiž. skruniti: oskrunjati trupla / ne oskrunjaj spomina nanj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oskrúnjenec -nca m (ȗ)
ekspr. kdor je oskrunjen: imel se je za oskrunjenca
SSKJ²
oskrúnjenje -a s (ȗ)
glagolnik od oskruniti: oskrunjenje cerkve / rešiti truplo pred oskrunjenjem
SSKJ²
oskrúnjenost -i ž (ȗ)
lastnost, stanje oskrunjenega: oskrunjenost spomenika / ekspr. oskrunjenost srca
SSKJ²
oskrunjeválec -lca [oskrunjevau̯ca tudi oskrunjevalcam (ȃ)
skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci
SSKJ²
oskrunjeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. skruniti: oskrunjevati spomenike / oskrunjevati spomin junakov
SSKJ²
oskúbiti -im dov. (ú ū)
oskubsti: oskubiti kokoš / neurja so oskubila slamnato streho / oskubili so ga do zadnjega evra
    oskúbljen -a -o:
    veverica z oskubljenim repom; oskubljena kokoš
SSKJ²
oskúbsti oskúbem dov. (ú)
1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina
// ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek
 
ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel
2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega
    oskúben -a -o:
    oskuben piščanec; njegova polhovka je stara in oskubena; tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti; s to frizuro si tak kot oskubena kokoš
     
    agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila
SSKJ²
oskúten -tna -o prid. (ú ū)
zastar. neprijeten, zoprn: oskuten nasmeh
SSKJ²
ôsla -e ž (ó)
podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose: osla dobro, slabo brusi; nositi oslo v oselniku; brusiti z oslo / ekspr. kose so pele pod oslami
SSKJ²
oslabélost -i ž (ẹ́)
stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati
SSKJ²
oslabéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi
2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi
♦ 
jezikosl. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito
    oslabèl in oslabél -éla -o:
    okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči
SSKJ²
oslabévati -am nedov. (ẹ́)
zastar. slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje
SSKJ²
oslabítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oslabeti ali oslabiti: notranja oslabitev države; njihovo delovanje je bilo usmerjeno v oslabitev sovražnih sil
SSKJ²
oslabíti -ím dov., oslábil (ī í)
1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel: izguba krvi ga je oslabila; lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili
2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze; oslabiti napad
// nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid
    oslabíti se 
    izgubiti popolnost svojih značilnosti; oslabeti: napadi so se oslabili
    oslabljèn -êna -o:
    oslabljeni interniranci; vrnil se je oslabljen; oslabljeno državo je bilo lahko premagati; oslabljeno telo
     
    jezikosl. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci
SSKJ²
oslàd in oslád -áda m (ȁ á; ȃ)
bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada
SSKJ²
osláden -dna -o prid. (á)
1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna
// nekoliko sladek: kri ima osladen okus
2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno
3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki
// nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje
    osládno prisl.:
    osladno govoriti
SSKJ²
osladíti -ím dov., osládil (ī í)
1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom
2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami
    oslajèn -êna -o:
    zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi
     
    knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana
SSKJ²
osladkáti -ám dov. (á ȃ)
narediti sladko: osladkati kavo
    osladkán -a -o:
    dobro osladkan čaj
     
    knjiž. govoriti z osladkanim glasom osladnim
SSKJ²
osládnost -i ž (á)
nav. ekspr. lastnost, značilnost osladnega: osladnost kave / osladnost njenega govorjenja / osladnosti in frazarjenja ni maral
SSKJ²
oslájati -am nedov. (á)
knjiž. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti: obiski so oslajali njegovo samotno življenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
oslánjati -am nedov. (ā)
knjiž. naslanjati: oslanjati komolce ob kolena; oslanjati se na ograjo / oslanjati prevod na izvirnik / preveč se oslanjaš na njegovo mnenje preveč si odvisen od njegovega mnenja / ne gre, da bi se oslanjali na take ljudi imeli, dobivali pomoč, podporo pri takih ljudeh
    oslanjajóč -a -e:
    deloval je, oslanjajoč se na delavce
SSKJ²
oslár -ja m (á)
kdor goni, vodi osla: oslarji so poganjali osle
SSKJ²
oslaríja -e ž (ȋ)
slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije
// kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi
// v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo – oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija
SSKJ²
oslavíti -ím tudi osláviti -im dov., oslávil; oslávljen in oslavljèn (ī í; ā ȃ)
zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi
SSKJ²
oslávljati -am nedov. (á)
knjiž. ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala
SSKJ²
oslè -éta s (ȅ ẹ́)
ekspr. osel: osle riga; otovoriti osle / kakšno osle si / kot psovka zdaj ni čas za to, ti osle
SSKJ²
oslèc -éca m (ȅ ẹ́)
knjiž. rever: oslec pri suknji
// poklopec, zaklopka (pri žepu): poravnati oslece pri žepih
SSKJ²
osledíti -ím dov., oslédi in oslêdi; oslédil (ī í)
1. lov. izvohati sled: pes je osledil jazbeca
2. star. najti, odkriti: skrij denar, da ga otroci ne osledijo; iskal je izgubljeno kokoš, osledil pa je le nekaj perja
SSKJ²
oslepáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle
SSKJ²
oslepárjenec -nca m (ȃ)
ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: sleparji in osleparjenci
SSKJ²
oslepélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti
SSKJ²
oslepéti -ím dov., oslépi (ẹ́ í)
1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele
2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta
3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage
● 
ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen
    oslepèl in oslepél -éla -o:
    oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska
SSKJ²
oslepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev
SSKJ²
oslepíti -ím dov., oslépi; oslépil (ī í)
1. narediti slepega: oslepiti ptiče; ujetnike so oslepili
// s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: žarometi so ga oslepili / gledanje v sonce ga je oslepilo
2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: ljubezen jo je oslepila; zmaga ga je oslepila
♦ 
agr. oslepiti brste, očesa izrezati jih pred cepljenjem ali pri oblikovanju krošnje
    oslepljèn -êna -o:
    oslepljen človek; biti oslepljen zaradi močne svetlobe; oslepljen od ljubezni
     
    knjiž., ekspr. šipe so oslepljene motne, neprozorne
SSKJ²
oslépljati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. slepiti, oslepljevati: močna svetloba ga osleplja
    oslepljajóč -a -e:
    oslepljajoči žarki sonca
SSKJ²
oslepljênec -nca m (é)
ekspr. oslepljen človek: oslepljenca so še naprej mučili
SSKJ²
oslepljeváti -újem nedov. (á ȗ)
s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi; slepiti: sonce ga je oslepljevalo
    oslepljujóč -a -e:
    oslepljujoči žarki
SSKJ²
oslepováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. slepiti, oslepljevati: sonce oslepuje
    oslepujóč -a -e:
    oslepujoči bliski
SSKJ²
oslèz in osléz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
bot. zelnata rastlina, grm ali drevo z rumenimi, belimi, vijoličastimi cveti, Hibiscus: tam raste oslez
SSKJ²
ôslica1 -e ž (ó)
manjšalnica od osla: vzel je oslico in nabrusil koso
 
obrt. zlatarska oslica kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; preizkusni kamen
Število zadetkov: 97669