Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ogrômnost in ogrómnost -i ž (ȏ; ọ̑)
ekspr. lastnost, značilnost ogromnega: ogromnost prostora / ogromnost vsote ga je presenetila

SSKJ²

ogrozítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ogroziti: ogrozitev pravic državljanov

SSKJ²

ogrozíti -ím dov., ogrózil (ī í)
povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu
// publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata

ogróžen

-a -o tudi ogrožèn -êna -o:

socialno in zdravstveno ogroženi otroci

ogroženo območje

SSKJ²

ogróžanje -a s (ọ́)
glagolnik od ogrožati: ogrožanje varnosti

SSKJ²

ogróžati -am nedov. (ọ́)
povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: vozniki večkrat ogrožajo pešce; narasla reka ogroža vas / s svojo boleznijo ogroža vse okolje / ogrožati mir, varnost, zdravje
// publ. povzročati pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogrožati vodilno mesto gostujočega moštva / napadalec ogroža nasprotnikova vrata

ogrožajóč

-a -e:

delal je, ne ogrožajoč nikogar

ogróžan

-a -o:

življenje v tistih krajih je ogrožano ogroženo

SSKJ²

ogróženec tudi ogrožênec -nca m (ọ̄; é)
kdor je ogrožen: opozoriti ogroženca

SSKJ²

ogróženost tudi ogrožênost -i ž (ọ̄; é)
lastnost, stanje ogroženega: ogroženost obstoja organizacije / socialna ogroženost otroka

SSKJ²

ógrski -a -o prid. (ọ̄)
1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik
2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela
♦ agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvaško-ogrska nagodba; sam.:, pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame

SSKJ²

ógrščica -e ž (ọ̄)
bot., v zvezah: navadna ogrščica kolerabi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica napus var. napus; repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris

SSKJ²

ogrtáč -a m (á)
zastar. ogrinjalo: kožuhovinast ogrtač / v predsobi je odložil dežnik in ogrtač pelerino, plašč

SSKJ²

ogrtáča -e ž (á)
zastar. ogrinjalo: nosila je težko ogrtačo / zavil se je v ogrtačo in zaspal

SSKJ²

ogúliti -im dov., ogúlila in ogulíla (ú)
1. z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino: oguliti naslanjač; obleko je že zelo ogulil; oguliti rokave na komolcih; s čevljem je ogulil steno / ogulil je kožo do krvi odrgnil
2. ekspr. izrabiti, izkoristiti: oguliti svoje dolžnike

ogúliti se

slabš.

postati nezanimiv, navadno zaradi ponavljanja:

tema, zgodba se je počasi ogulila

ogúljen

-a -o:

oguljen divan

imel je strgane čevlje in oguljene hlače

SSKJ²

ogúljek -jka m (ȗ)
knjiž., zastar. odrgnjeno mesto (na koži): oguljek od sedla

SSKJ²

ogúljenec -nca m (ú)
slabš. kdor je slabo, zanemarjeno oblečen: oguljenci in razcapanci

SSKJ²

oguljenína -e ž (í)
med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja: konj ima na hrbtu oguljenino od sedla

SSKJ²

òh medm. (ȍ)
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oh, kaj bo, če nam zboliš; oh, kako čudno se je vse obrnilo; oh, mati, ne smeš toliko jokati
// izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: oh, kako je bilo lepo; oh, kako se to prileže; oh, saj res
// izraža začudenje, presenečenje; o3: oh, koga vidim
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: oh, vse me boli
3. izraža podkrepitev trditve: oh, nič, nič; oh, saj znaš sam domov
4. izraža zavrnitev, nejevoljo: oh, pojdi, pojdi, niso te videli; oh, tebi kaj dopovedati; sam.: ti večni ahi in ohi

SSKJ²

óha medm. (ọ̑)
1. izraža zadovoljnost, posmeh: oha, se je zasmejal od peči
2. pri nagovoru izraža opozorilo: oha, fant, ti me boš še prevrnil; oha, narobe voziš
3. klic vprežni živini stoj: oha, sivec

SSKJ²

ohábel -bla -o [ohabəu̯] prid. (á)
star. slaboten, medel: bil je ohabel in bled / ohabel spomin

oháblo

prisl.:

roka ji je ohablo počivala v naročju

SSKJ²

ôhanje -a s (ō)
glagolnik od ohati: preveč je tega ohanja

SSKJ²

ôhati -am nedov. (ō ȏ)
ekspr. z oh izražati čustvo: zlovoljno je ohal in se kremžil od bolečin

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

óhcet -i ž (ọ̑)
pog. praznovanje ob poroki; svatba: v sosednji vasi je bila ohcet; povabiti na ohcet; plesati na ohceti; jesti kot na ohceti
♦ tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju

SSKJ²

ohêj in ohèj medm. (ȇ; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: ohej, ljudje, počasi
2. izraža veselje, razigranost: veselimo se torej, ohej

SSKJ²

ohíšje -a s (ȋ)
1. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave: rezljano ohišje stenske ure; ohišje za radijski aparat / starinska ohišja trgovin
// del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele; okrov: ohišje motorja
2. zastar. zemlja, prostor okrog hiše: kupil je nekaj arov ohišja

SSKJ²

ohíšnica -e ž (ȋ)
v nekaterih socialističnih državah zemlja, ki jo ima zadružnik za osebno obdelavo: odmeriti ohišnico

SSKJ²

ohláčen -a -o prid. (ȃ)
ekspr. oblečen v hlače: ohlačene turistke

SSKJ²

ohladítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ohladiti: para se pri ohladitvi zgosti v kapljice / ohladitev je zajela južno Evropo
● ekspr. ohladitev med njima je takoj opazna med njima ni več naklonjenosti, ljubezni

SSKJ²

ohladíti -ím dov., ohládil (ī í)
1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo
2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil
3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast; njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
● ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotiti

ohladíti se

postati hladen, mrzel:

juha, voda se je že ohladila

brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo

/ motor se je ohladil

dobiti občutek hlada:

skoči v morje, da se ohladiš

v senci so se kmalu ohladili

ohladiti se pod prho

●

ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila

ohlajèn

-êna -o:

ohlajeno ozračje

ohlajeno prijateljstvo

mleko je ohlajeno na štiri stopinje

SSKJ²

ohlájanje -a s (á)
glagolnik od ohlajati: ohlajanje prostora / segrevanje in ohlajanje zemeljske površine

SSKJ²

ohlájati -am nedov. (á)
delati kaj hladno, mrzlo: ventilator je prijetno ohlajal prostor / veter je ohlajal vročino

ohlájati se

postajati hladen, mrzel:

segreta voda se počasi ohlaja

/ zemlja se ponoči ohlaja

ekspr.

postajati ravnodušen, sovražen:

začel se je ohlajati do nje

/ odnosi med sosednjima državama se ohlajajo

pomirjati se, zmanjševati se: njihova strast, vnema se ohlaja / jeza se mu je pomalem ohlajala

ohlajajóč

-a -e:

ohlajajoč veter

ohlajajoče se telo

SSKJ²

ohlajênje -a s (é)
ohladitev: ohlajenje zraka

SSKJ²

ohlajeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se ohlajuje: ohlajevalne naprave / ohlajevalni postopek

SSKJ²

ohlajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ohlajevati: ohlajevanje in zamrzovanje živil

SSKJ²

ohlajeváti -újem nedov. (á ȗ)
ohlajati: ohlajevati prostor / lava se počasi ohlajuje

ohlajujóč

-a -e:

ohlajujoča se voda

SSKJ²

ohlápen -pna -o prid., ohlápnejši (á ā)
1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj
2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne
3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega
// netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik

ohlápno

prisl.:

ohlapno zavezan pas

SSKJ²

ohlapéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati ohlapen: koža ji je ohlapela / napeta vrv počasi ohlapi

ohlapèl

in ohlapél -éla -o:

ohlapela jadra

SSKJ²

ohlápniti -em dov. (á ȃ)
knjiž. postati ohlapen: koža, mišičje ohlapne / vezi so se raztegnile in ohlapnile / listi so kmalu ohlapnili
● knjiž., ekspr. ohlapnila mu je v naročje ohlapno padla

SSKJ²

ohlápnost -i ž (á)
lastnost, značilnost ohlapnega: udobna ohlapnost obleke / ekspr. ohlapnost moralnih načel / ekspr.: izrazna ohlapnost; ohlapnost v kompoziciji zgodbe

SSKJ²

ohlíp -a m (ȋ)
knjiž. sunek vetra: močen ohlip je razcefral jadra / burja je pihala v ohlipih

SSKJ²

ohlódje -a s (ọ̑)
star. več hlodov, hlodi: hrastovo ohlodje / utrditi nasip z ohlodjem

SSKJ²

ohlokratíja in ohlokracíja -e ž (ȋ)
knjiž. vlada nekulturnih, nasilnih ljudi: prenehanje ohlokratije

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ohm tudi óm -a [óm] m (ọ̑)
fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti:

SSKJ²

ohmélje -a s (ẹ̑)
bot., v zvezi evropsko ohmelje grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Loranthus europaeus:

SSKJ²

ohmski tudi ómski -a -o [ómski] prid. (ọ̑)
elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti

SSKJ²

ohó in ohò medm. (ọ̑; ȍ)
1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel
2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno
3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej

SSKJ²

ohódek -dka m (ọ̑)
star. neprijeten opravek, sitnost: vse to mu je prizadelo mnogo ohodkov / z njim noče imeti ohodka

SSKJ²

ohohó tudi òhòhò medm. (ọ̑; ȍ-ȍ-ȍ)
1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj
2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je

SSKJ²

ohól -a -o [tudi ohou̯] prid. (ọ̑ ọ́)
knjiž. zelo ošaben, zelo prevzeten: do njega je bil zelo ohol / ohola ženska / nenadoma je postal ohol

ohólo

prisl.:

oholo zavrniti koga

SSKJ²

ohólež -a m (ọ̑)
knjiž. ošabnež, prevzetnež: oholeža je ostro zavrnil

SSKJ²

ohólost -i ž (ọ́)
knjiž. velika ošabnost, velika prevzetnost: zaradi oholosti je nepriljubljen / očitala mu je oholost in surovost

SSKJ²

ohomotáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. zaviti, oviti: ohomotal ga je v plašč / ohomotati z vrvjo

ohomotán

-a -o:

ohomotana je bila v veliko ruto

SSKJ²

ohrabrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ohrabriti: ohrabritev ljudstva

SSKJ²

ohrabríti -ím dov., ohrábril (ī í)
narediti, da postane kdo pogumen: ohrabriti vojake; skušal jo je ohrabriti / uspeh jih je ohrabril spodbudil

ohrabrèn

-êna -o:

nekoliko ohrabren je stopil naprej

SSKJ²

ohrabrováti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. hrabriti: ohrabrovati vojake / misel na uspeh jih je ohrabrovala spodbujala

ohrabrujóč

-a -e:

rekla mu je nekaj ohrabrujočih besed

poročila niso bila ohrabrujoča

prisl.: ohrabrujoče ji je stisnil roko

SSKJ²

ohrámljati -am nedov. (á)
knjiž. hromiti: pijača ga je ohramljala

ohramljajóč

-a -e:

ohramljajoče delovanje strupa

SSKJ²

ohrána -e ž (ȃ)
zastar. ohranitev: razvoj in ohrana življenja

SSKJ²

ohranítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi
♦ biol. ohranitev vrste

SSKJ²

ohraníti in ohrániti -im dov. (ī á ā)
1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru
2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege
3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost
4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest
5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada
● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu

ohraníti se

in ohrániti se s prislovnim določilom

izraža začetek, izvor česa še obstoječega:

vaza se je ohranila iz antike

/ te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov

ohránjen

-a -o:

dobro ohranjena jabolka

njegova pisma so ohranjena

besedilo je ohranjeno samo v rokopisu

●

ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava

SSKJ²

ohranítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali

SSKJ²

ohránjanje -a s (á)
glagolnik od ohranjati: ohranjanje izročila / ohranjanje enotnosti

SSKJ²

ohránjati -am nedov. (á)
1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane
2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak
3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče
● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ohránjenost -i ž (ā)
lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe

SSKJ²

ohranjeválec -lca [ohranjevau̯ca tudi ohranjevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh

SSKJ²

ohranjeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi

SSKJ²

ohranjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije

SSKJ²

ohranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti

ohranjujóč

-a -e:

plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa

knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje

SSKJ²

ohranljívost -i ž (í)
sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja

SSKJ²

ohrapáviti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj hrapavo: površino so ohrapavili s peskanjem; ohrapaviti cestišče v predoru

SSKJ²

óhridski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Ohrid: ohridsko turistično območje
♦ obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin; zool. ohridska postrv

SSKJ²

ohripélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje ohripelega: njegova ohripelost postaja zaskrbljujoča
● ekspr. vpil je do ohripelosti zelo

SSKJ²

ohripéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati hripav: od dolgotrajnega kričanja je ohripela / glas mu je ohripel

ohripèl

in ohripél -éla -o:

ohripela ženska

SSKJ²

ohrníja -e ž (ȋ)
nižje pog. skopuštvo: kljub ohrniji ni obogatel

SSKJ²

ohromélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost
● knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis
♦ med. popolna ohromelost

SSKJ²

ohrométi -ím dov. (ẹ́ í)
postati hrom: zadela ga je kap in je ohromel / ohromela mu je desna stran; pren. njegova volja je polagoma ohromela

ohromèl

in ohromél -éla -o:

ohromela noga

SSKJ²

ohromítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti

SSKJ²

ohromíti -ím dov., ohrómil (ī í)
1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude
// povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo
2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: stavka je ohromila industrijo / aretacije so ohromile dejavnost organizacije
// zelo zavreti, otežiti: ohromiti promet v mestu

ohromljèn

-êna -o:

bolnik se je zbudil ves ohromljen

SSKJ²

óhrovt -a m (ọ̑)
zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi: saditi ohrovt
♦ vrtn. brstični ohrovt ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov; listnati ohrovt

SSKJ²

óhrovtov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ohrovt: ohrovtovi listi; očistiti ohrovtovo glavo / ohrovtova juha

SSKJ²

oídij -a m (í)
agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline, pepelasta plesen: škropiti proti oidiju

SSKJ²

Oidipov gl. Ojdipov

SSKJ²

òj medm. (ȍ)
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oj, kako se mi smili; oj, saj ni več veselja zame / star. oj nespameti kakšna nespamet
2. izraža veselje, razigranost: oj prijatelji, še bo lepo
3. pri nagovoru izraža opozorilo: oj, kje ste; oj ti, nič ne odgovoriš

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ojá člen. (ā)
pog. izraža pritrjevanje: »Rad hodiš v šolo?« »Oja.«; prim. da1, ja1

SSKJ²

ojáčati -am dov. (ā)
knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: s telovadbo ojačati telo / število prebivalcev se je ojačalo

SSKJ²

ojáčenje -a s (ȃ) knjiž.
1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice
♦ elektr. ojačenje napetosti
2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje

SSKJ²

ojačeválec -lca [ojačevalca in ojačevau̯ca] m (ȃ)
elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec

SSKJ²

ojačeválen -lna -o prid. (ȃ)
grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi
♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov

SSKJ²

ojačeválka -e [tudi ojačevau̯ka] ž (ȃ)
elektr. ojačevalna elektronka: zamenjati ojačevalko

SSKJ²

ojačeválnica -e ž (ȃ)
elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica

SSKJ²

ojačeválnik -a m (ȃ)
elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti

SSKJ²

ojačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ojačevati: ojačevanje signalov

SSKJ²

ojačeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. utrjevati, krepiti, večati1: ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo
♦ elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost

SSKJ²

ojačítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ojačiti: ojačitev mišic / ojačitev napetosti

SSKJ²

ojáčiti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom
♦ elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost

ojáčen

-a -o:

ojačena napetost

SSKJ²

ojágnjiti se -im se dov. (ā ȃ)
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc se je ojagnjilo

SSKJ²

ojalovíti -ím dov., ojalôvil (ī í)
knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice

SSKJ²

ojármiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola

SSKJ²

Ojdípov tudi Oidipov -a -o [ojdípov-] prid. (ȋ)
psih., v zvezi Ojdipov kompleks in ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta: proučevati Ojdipov kompleks

SSKJ²

ojé1 -ésa s (ẹ̑)
drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival: vola sta se upirala in skušala preskočiti oje; stopil je pred oje in prijel konja za brzdo

SSKJ²

ojé2 medm. (ẹ̄)
joj2: oje, je zastokal / oje, kaj pa vi tukaj

SSKJ²

ójêj in ójèj in ojêj in ojèj medm. (ọ̑-ȇ; ọ̑-ȅ; ȇ; ȅ)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojej, kako ste se udarili; ojej, luč je ugasnila

SSKJ²

ojeklenéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ojekleníti -ím dov., ojeklénil (ī í)
knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili
// okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč

SSKJ²

ojeklíti -ím dov., ojéklil tudi ojêklil (ī í)
knjiž., zastar. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so ga ojeklili
// okrepiti, utrditi: ojekliti mišice

SSKJ²

ójevski -a -o prid. (ọ̄)
jezikosl. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o

SSKJ²

ojezerítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ojezeriti: ojezeritev doline

SSKJ²

ojezériti -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ; ī í; ẹ̑)
knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila

ojezérjen

in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o:

ta kotlina je bila nekoč ojezerjena

SSKJ²

ojezikáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: ta ženska vsakega ojezika

SSKJ²

ojíce ojíc ž mn. (í ȋ)
nar. vzhodno drog za podaljšanje ojesa: na voz je vrgel še ojice

SSKJ²

òjla medm. (ȍ)
izraža opozorilo: ojla, tukaj smo

SSKJ²

ójnica -e ž (ọ̄)
1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice
// ekspr., navadno s prilastkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice
● ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno
2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici

SSKJ²

ójničen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na ojnico: ojnični konj
♦ teh. ojnični ležaj; ojnična glava

SSKJ²

ójòj tudi ójój in ojòj tudi ojój medm. (ọ̑-ȍ; ọ̑-ọ̑; ȍ; ọ̑)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojoj, ali ne bo prepozno; ojoj, krožnik se je razbil

SSKJ²

ojunáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil

SSKJ²

ojúžiti se -im se dov. (ú ȗ)
postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ojužilo; brezoseb. zadnje dni se je ojužilo

ojúžen

-a -o:

na površini je sneg ojužen razmehčan, topeč se

SSKJ²

óka -e ž (ọ̑)
turška, arabska utežna mera, 1,28 kg: kupil je devet ok koruze

SSKJ²

okacáti -ám dov. (á ȃ)
nar. zamazati, popackati: okacati z blatom

okacán

-a -o:

imeti okacano suknjo

SSKJ²

okadíti -ím dov., okádil (ī í)
izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo
● sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno
// izpostaviti takemu delovanju
a) zaradi konzerviranja: okaditi meso
b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem

okadíti se

postati črn, umazan od dima:

strop se je že okadil

okajèn

-êna -o

deležnik od okaditi:

okajena svetilka

soba je že zelo okajena

gledati sonce skozi okajeno steklo

ekspr.

(nekoliko) pijan, vinjen:

gostje so že okajeni

bil je tako okajen, da ni mogel domov

SSKJ²

okájati -am nedov. (á)
izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: okajati meso
● dim okaja strop ga dela zakajenega

SSKJ²

okajênec -nca m (é)
ekspr. kdor je (nekoliko) pijan, vinjen: še zadnji okajenec je zapustil gostilno

SSKJ²

okajênost -i ž (é)
stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost

SSKJ²

okalíti1 -ím dov., okálil (ī í)
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti

okalíti se

postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer;

prekaliti se:

v tem boju se je okalila zavednost ljudi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okalíti2 -ím dov., okálil (ī í)
skaliti1: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila

SSKJ²

okamnélost in okamenélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje okamnelega: okamnelost snovi / predramil se je iz okamnelosti negibnosti, togosti

SSKJ²

okamnéti -ím in okamenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo
2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel

okamnèl

in okamnél in okamenèl in okamenél -éla -o:

okamnele živali

pred poveljnikom je stal kot okamnel

SSKJ²

okamnína in okamenína -e ž (ī)
pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti; fosil: najstarejše okamnine; okamnine glavonožcev; pren. te besede so jezikovne okamnine
♦ zool. živa okamnina žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živi fosil

SSKJ²

okamnítev in okamenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okamneti ali okamniti: okamnitev lesa v vodi / proces okamnitve

SSKJ²

okamníti -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil (ī í)
ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo

okamnjèn

in okamenjèn -êna -o:

okamnjena postava

SSKJ²

okániti -im, tudi okaníti in okániti -im dov.(á ā; ī á ā)
star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo

okániti se

, tudi okaníti se in okániti se zastar.

opustiti, izogniti se:

ni se mogel okaniti te misli

/ okani se neumnosti

SSKJ²

okápati -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. okopavati: okapati krompir; okapati in zalivati

SSKJ²

okápi -ja m (ȃ)
zool. večji afriški sesalec, podoben žirafi, Ocapia johnstoni: gazele in okapiji

SSKJ²

okápnik -a m (ȃ)
grad. navzdol obrnjeni del okenske police, nadstreška, ki preprečuje zamakanje: popraviti okapnik

SSKJ²

okarakterizírati -am dov. (ȋ)
navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi

okarakterizíran

-a -o:

dobro okarakterizirana oseba v povesti

SSKJ²

okárati -am dov. (ā)
knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati

SSKJ²

okarína -e ž (ȋ)
glasb. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino

SSKJ²

okàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima veliko očes: okat krompir
// ki ima velike oči: okata ženska

SSKJ²

ókati -am nedov. (ọ̄) jezikosl.
1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati
2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo

okajóč

-a -e:

okajoča narečja

SSKJ²

okávsati -am dov. (ȃ)
nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala

SSKJ²

okay gl. okej2

SSKJ²

okazionalízem -zma m (ī)
iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma

SSKJ²

okcidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. zahod: orient in okcident

SSKJ²

ôkêj1 tudi ókêj tudi okay -- [tretja oblika ôkêj tudi ókêj] prid. (ȏ-ȇ; ọ̑-ȇ) pog.
dober, izvrsten: kosilo je bilo okej; spomnim se ga kot čisto okej fanta

ôkêj

tudi ókêj tudi okay prisl., v povedni rabi:

s stanovanjem je vse okej v redu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ôkêj2 tudi ókêj tudi okay [tretja oblika ôkêj tudi ókêj] člen. (ȏ-ȇ; ọ̑-ȇ)
pog. izraža zadovoljstvo, privolitev: pravite, da je vse pripravljeno. Okej [O. K.]

SSKJ²

ôkel ôkla in ókel ókla m (ó; ọ́)
močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona: zlomljen okel / prodajati okle
// knjiž. čekan: močni merjaščevi okli

SSKJ²

ôkence -a [okənce] s, mn. tudi ókenca (ō)
1. manjšalnica od okno: hiša ima majhna okenca; okroglo, štirioglato okence; zamreženo kletno okence / odpreti, zapreti okence / potrkati na okence / okence kamere
2. odprtina v pregradi, (večjem) oknu za poslovanje s strankami: pririnil se je do okenca; stati v vrsti pred okencem; uslužbenec pri okencu / bančno, blagajniško, poštno okence
3. kvadrat (v razpredelnici): vpisati številke v ustrezna okenca / razpredelnica ima veliko okenc / okenca mreže
♦ anat. okroglo okence odprtina med srednjim in notranjim ušesom, zaprta z membrano; lov. okence znamenje bele barve na zadku srnjadi in na začetku peruti divjega petelina

SSKJ²

ôkenček -čka [okənčək] m (ō)
nav. ekspr. okence: zazidati okenček / stati v vrsti pri okenčku

SSKJ²

ôkenski tudi ókenski -a -o [okənski] prid. (ō; ọ́)
nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice
♦ grad. okenski okvir okvir, ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi; okenska preklada preklada nad oknom; obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila; rač. okenski gumbi; okenski način način izvajanja programa, pri katerem ta ne prekrije celotnega namizja; okenski program; okensko namizje

SSKJ²

oképati -am dov. (ẹ̄)
obmetati s kepami (snega): na poti domov so jo okepali

SSKJ²

óker ókra m (ọ́)
rumeno rjava barva: oker je potemnel / pobarvati z okrom

SSKJ²

okínčati -am dov. (ȋ)
zastar. okrasiti, olepšati: stene je okinčala s podobami

okínčan

-a -o:

lepo okinčana stavba

SSKJ²

okínjak -a m (ȋ)
nar. vzhodno odprtina za zračenje, navadno v stropu: veter je pihal skozi okinjak

SSKJ²

okís -a m (ȋ)
zastar. oksid: svinčev okis

SSKJ²

okísanje -a s (ȋ)
glagolnik od okisati: okisanje solate / okisanje krme

SSKJ²

okísati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom
// povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo

okísati se

zaradi vrenja postati kisel:

vino se je že okisalo

okísan

-a -o:

okisani krompir krompirjeva solata

prav okisana solata

močiti koga z okisano vodo

SSKJ²

okísniti -em dov. (í ȋ)
nav. 3. os. postati kisel: juha je okisnila / mleko okisne se skisa

SSKJ²

okítiti -im dov. (í ȋ)
star. okrasiti, olepšati: vsa okna so okitili; okititi z venci

okíčen

in okíten -a -o:

okičeni konji

SSKJ²

oklasíti se -ím se dov., oklásil se; oklásen in oklasèn (ī í)
nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila

SSKJ²

oklást -a m (ȃ)
bot. rastlina z belimi cveti v socvetjih, Spergula: puliti lobodo, oklast in drug plevel / njivski oklast

SSKJ²

okláti okóljem dov., okôlji okoljíte (á ọ́)
raniti:
a) z ugrizi: pes ga je oklal; volk je oklal živino
b) ekspr. z nožem, rezilom: tako ga je oklal, da je bil ves krvav; na veselici sta se oklala

SSKJ²

oklatíti in oklátiti -im, tudi oklátiti -im dov. (ī á; á)
s klatenjem spraviti z drevesa: oklatiti orehe / hruško, oreh so že oklatili

SSKJ²

oklejíti -ím tudi oklêjiti -im dov., oklêjil (ī í; ȇ)
premazati s klejem: oklejiti deske

SSKJ²

okleníti oklénem dov. (ī ẹ́)
1. močno, trdno prijeti, stisniti: oklenil ga je in mu vzel nož / koščene roke so ga oklenile, da se ni mogel premakniti
2. trdno, tesno obkoliti: okleniti postojanko; trdnjavo so oklenili z vseh strani / oklenili so nemško divizijo

okleníti se

močno,

trdno:

objeti:

stopila je k njemu in se ga oklenila

oprijeti se, prijeti se:

krčevito se je oklenil stola

/ oklenila se ga je okrog vratu, za komolec

ekspr. zelo se navezati: zadnje čase se je oklenila sina / oklenil se je novih idej

oklénjen

-a -o:

trdnjava je bila oklenjena

plesala sta tesno oklenjena

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oklèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. nekdaj kovinska vojaška obleka, gibljiva na sklepih: nadeti si oklep; težek bojni oklep; oklep srednjeveškega viteza; oklep z vizirjem / razstava orožja in oklepov / prsni oklep brez rokavov
2. trden zunanji zaščitni del
a) vojaškega vozila: tanki z debelim oklepom; neprebojni oklep ladje
b) s prilastkom kakega predmeta: oklep blagajne; kovinski oklep ročne bombe; močen oklep filmske kamere / kamnit oklep vodnjaka
3. zunanje ogrodje nekaterih živali: rakov oklep; oklep želve / žival se je obdala z oklepom
4. navadno s prilastkom kar kaj močno prijema, stiska: mavčni oklep; tesen usnjen oklep; počutim se lahkega, kot bi padel oklep z mene
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živeti v oklepu gotovosti; obdal se je z oklepom molka in potrpežljivosti
♦ bot. alpska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Androsace

SSKJ²

oklepáj -a m (ȃ)
1. znak, ki z dveh strani oklepa besedo, številko, stavek: napisati oklepaj; dati, postaviti besedo, številko v oklepaj / oglati, okrogli, zaviti oklepaj
♦ mat. odpraviti oklepaj
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v oklepaju izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to omenim, pripomnim v oklepaju

SSKJ²

oklépanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od oklepati: oklepanje z roko / vztrajno oklepanje preteklosti

SSKJ²

oklépati -am nedov. (ẹ̑)
1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat
2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila
♦ geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90°

oklépati se

močno,

trdno:

objemati:

stala je ob njem in se ga oklepala

z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka

oprijemati se, držati se:

oklepal se je palice

ves čas se je oklepal stebra

ekspr.

biti zelo navezan na kaj:

vztrajno se je oklepal starih navad, predstav

oklepal se je svoje zamisli

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo:

oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem

oklepajóč

-a -e:

krčevito se oklepajoč palice, je odšel

♦

lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz

SSKJ²

oklépen -pna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oklep: prebiti oklepno ploščo / oklepno vozilo / oklepna divizija, enota divizija, enota, opremljena z oklepnimi vozili / močna oklepna srajca
♦ voj. oklepni avtomobil, vlak avtomobil, vlak z jeklenim oklepom in z orožjem; oklepna ladja

SSKJ²

oklépiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
obdati z (zaščitnim) ovojem, oklepom: oklepiti telefonsko žico

oklépljen

-a -o:

oklepljeno vozilo

žival je oklepljena z roženimi ploščami

SSKJ²

oklépnica -e ž (ẹ̑)
voj. oklepna ladja: graditi oklepnico; oklepnice in letalonosilke
♦ zool. oklepnice izumrle obloustke iz starejšega paleozoika, pokrite s koščenimi ploščami, Ostracodermi

SSKJ²

oklépnik -a m (ẹ̑)
1. oklepno vozilo: pripeljal se je z oklepnikom; težki oklepniki
2. nekdaj vojak z oklepom: srednjeveški vitez oklepnik / mimo so jezdili oklepniki kirasirji

SSKJ²

oklesáti okléšem dov., oklêši oklešíte; oklêsal (á ẹ́)
1. z dletom obdelati kamen: lepo oklesati / oklesati marmor
// nekoliko obtolči: oklesati počrnele stene
2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: tekst je treba še jezikovno oklesati

oklesán

-a -o:

oklesan kamen

SSKJ²

okléstiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje
// pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst
2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd
3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil

okléščen

-a -o:

okleščene veje

okleščeno deblo, drevje

SSKJ²

okléšček -čka m (ẹ̑)
okleščen kos veje ali tanjšega debla: vrgla mu je oklešček pod noge; udaril ga je z okleščkom / okrog posekane smreke ležijo okleščki

SSKJ²

okléščenec -nca m (ẹ̄)
ekspr. okleščeno drevo: na tleh je ležalo več okleščencev

SSKJ²

oklévanje -a s (ẹ́)
obotavljanje, omahovanje: brez oklevanja je vstopil / šele po krajšem oklevanju se je odločil

SSKJ²

oklévati -am nedov.(ẹ́)
obotavljati se, omahovati: dolgo je okleval, preden je odšel / ne smemo več oklevati, čim prej moramo začeti / oklevali so, ali naj povabijo ves kolektiv ali samo predstavnike / okleval je med ljubeznijo in sovraštvom

okleváje

oklevaje povedati, vstopiti

oklevajóč

-a -e:

oklevajoč ga je ubogal

zaslišalo se je oklevajoče trkanje

prisl.: oklevajoče reči

SSKJ²

oklevetáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: pred vso družbo jo je oklevetala

SSKJ²

oklíc -a m (ȋ)
1. uradno obvestilo javnosti o kakem dejstvu ali nameravanem uradnem dejanju: izdati oklic; objaviti oklic v uradnem listu / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi; uradni oklic; oklic dedičem
2. pri cerkveni poroki obvestilo o nameravani poroki koga, ki se prebere v cerkvi navadno tri zapovrstne nedelje: naročiti, oskrbeti oklice; prvi oklic
3. glagolnik od oklicati: opraviti oklic / pri oklicu so se vsi ozrli vanj / dati na oklic; biti na oklicu, na oklicih

SSKJ²

oklícanec -nca m (ȋ)
pri cerkveni poroki kdor je oklican: število oklicancev

SSKJ²

oklícati oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ)
1. razglasiti2: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado
2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi
3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri

oklícan

-a -o:

prodaja posestva je že oklicana

v nedeljo bosta oklicana

SSKJ²

oklicávati -am nedov. (ȃ)
oklicevati: birič je oklicaval ukaze

SSKJ²

oklícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oklic: stopiti na oklicni kamen / oklicni rok

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okliceválec -lca [oklicevau̯ca in oklicevalca] m (ȃ)
nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni oklicevalec

SSKJ²

okliceváti -újem nedov. (á ȗ)
1. razglašati: oklicevati nove uredbe / oklicevati za vladarja
2. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je okliceval pred cerkvijo

SSKJ²

oklíkniti -em dov. (í ȋ)
knjiž. ogovoriti: ni se mogel odločiti, da bi ga okliknil / oklikniti s pozdravom

SSKJ²

oklikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. ogovarjati: prijazno je oklikoval mimoidoče

SSKJ²

okljúk -a m (ȗ)
knjiž. ovinek, zavoj: cestni okljuk / po okljukih sta se spustila s hriba
♦ geogr. močna vijuga reke; meander

SSKJ²

okljúka -e ž (ȗ)
knjiž. ovinek, zavoj: ostre okljuke ceste / mesto v okljuki reke

SSKJ²

okljúkast -a -o prid. (ȗ)
knjiž. ovinkast: okljukasta cesta

SSKJ²

okljúvati -am in okljújem tudi okljuváti okljúvam in okljújem dov., okljúval tudi okljuvál (ú; á ú)
1. s kljuvanjem načeti, poškodovati: okljuvati sadje; vrane so okljuvale koruzne storže
2. s kljuvanjem odstraniti: vrane so okljuvale meso do kosti / ptiči so okljuvali grozdje

SSKJ²

ôklo -a s (ó)
1. alp. ostri del cepina ali lednega kladiva: zasaditi oklo v sneg
2. zastar. okel: slon si je zlomil oklo / mrožje oklo

SSKJ²

oklofutáti -ám dov. (á ȃ)
večkrat udariti, navadno s plosko roko: planil je predenj in ga oklofutal

SSKJ²

oklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó)
knjiž. oklep: top z debelim oklopom / oklop želve

SSKJ²

oklópen -pna -o prid. (ọ̑)
oklepen: oklopna plošča je iz stekla / težko oklopno vozilo / oklopna divizija / oklopni avtomobil avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem

SSKJ²

oklópiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
obdati z (zaščitnim) ovojem, oklepom; oklepiti: oklopiti prostor proti prepuščanju žarkov

oklópljen

-a -o:

oklopljen ladijski trup

SSKJ²

oklópnica -e ž (ọ̑)
voj. oklepna ladja: gradnja oklopnic

SSKJ²

oklópnik -a m (ọ̑)
oklepno vozilo: pehota je prišla z oklopniki
● poveljevati oklopnikom nekdaj kirasirjem

SSKJ²

oklopnjáča -e ž (á)
knjiž. oklepna ladja: križarke in oklopnjače

SSKJ²

oklopnják -a m (á)
knjiž. oklepno vozilo: za oklopnjaki je šla pehota

SSKJ²

okluzíja in oklúzija -e ž (ȋ; ú)
1. med. zapora: okluzija žile / okluzija limfnih poti
2. meteor. združenje hladne in tople zračne gmote: nastanek okluzije

SSKJ²

óknica in ôknica -e ž (ọ̄; ō)
1. okensko krilo: natakniti oknico na okenski okvir; kitanje šip v oknicah
2. nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: odpreti, zapreti oknice; zeleno pobarvane oknice

SSKJ²

okníšče -a s (í) zastar.
1. prostor ob oknu: stol je pomaknil v oknišče; obokano oknišče
2. okenski okvir: naslonil se je na oknišče

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oknják -a m (á)
star. okenski okvir: okna so šklopotala v oknjakih
♦ vrtn. zaprta greda

SSKJ²

ôkno -a s, mn. tudi ókna (ó)
1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti skozi okno; metati stvari skozi okno; sloneti, stati na oknu; videl sem ga na, ob oknu; spati pri odprtem, zaprtem oknu; majhno kletno, stopniščno, strešno okno; nizko, okroglo okno; široka, velika okna dnevne sobe; visoko obokano okno; zatemnjeno okno; hiša brez oken na severni strani; nadzidek nad oknom; sedeti na klopi pod oknom / okna (gledajo, so obrnjena) na cesto, na dvorišče / križno okno s križi; mrežno okno z mrežo; podestno okno nad podestom
// okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino: umiti okno; vzidati okno; skrbno zagrniti okno; zakitati okno; postaviti rože med okna; potrkati na okno; razbijati po oknih; kupiti nova okna; čipkaste zavese na oknih / okna se bleščijo v soncu; sončni žarki odsevajo v oknih / poslikana okna / okno je celo, počeno, razbito okenska šipa / čistilec oken / dvojno okno ki je zastekljeno z dvema šipama; dvokrilno okno ki ima dve krili; razbiti izložbeno okno; notranje okno del dvojnega okna, ki je na notranji strani okenske odprtine; zunanje okno del dvojnega okna, ki je na zunanji strani okenske odprtine
2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina: okno rova; okno podzemne votline
3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu za poslovanje s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno
4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje, vplivanje: hoteli so imeti okno na Jadran; to območje je predstavljalo okno v svet / odpiranje oken proti vzhodu
5. etn. del kozolca med dvema stebroma: založiti okna s snopjem
6. rač. omejen del računalniškega ekrana za prikazovanje programov, datotek: večji del slike zasede glavno okno; odpreti, povečati okno brskalnika / program deluje v oknu tako, da ne prekrije celotnega namizja / pogovorno okno s katerim si program in uporabnik izmenjujeta podatke
♦ arhit. bazilikalno okno; francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; ležeče okno ki je širše kot višje; slepo ali lažno okno ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; grad. cvetlično okno s prostorom, prirejenim za gojitev cvetlic; obrt. montažno okno dokončno izdelano okno, ki se pritrdi v okensko odprtino; odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki; sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata; um. gotsko okno ozko, visoko okno, zgoraj koničasto podaljšano, navadno s poslikanim steklom
● šol. žarg. imeti okno prosto uro sredi pouka; knjiž. na okno trka dan, večer dani se, večeri se; nar. dolgo je hodil k njej pod okno vasovat; ekspr. ne mečite denarja skozi okno ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vsi so na oknih veliko ljudi gleda na cesto, iz prostora

SSKJ²

okó očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑)
1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo solze; potegniti si klobuk čez oči; škiliti na levo oko; zamižati na eno oko; gledati koga v oči; smet mu je padla v oko; po nesreči ga je sunil v oko; pomežikniti z desnim očesom; izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne, solzne oči; ekspr. krvave oči / črne, sive oči s črno, sivo šarenico; ekspr. imeti mačje oči zelenkaste, podolgovate / negovati okolico oči; nebo je bilo jasno kot ribje oko; pazila je nanj kot na punčico, zenico svojega očesa zelo / solze so ji prišle, stopile v oči začela je jokati; imeti solze v očeh jokati; s solzami v očeh ga je prosila jokajoč / ličiti si oči / na očeh, po očeh se mu vidi, da je bolan / kapljice za oči; pren., ekspr. noč z bleščečimi očmi; lokomotiva z velikimi očmi / tretje oko v indijski filozofiji šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom
// to čutilo glede na svojo sposobnost: oči so mu oslabele; slep na eno oko; publ. v vojni je izgubil obe očesi je oslepel na obe očesi; ekspr.: imeti mačje oči dobro videti v temi; mrtve, ugasle oči / daljnovidne, kratkovidne oči
// nav. ekspr., z glagolom izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: čutil je njene oči na sebi / njihove oči so počivale na domači hiši dalj časa so jo gledali; oči so ji uhajale proti oknu pogledovala je proti oknu; njegovo oko se je ustavilo na njej začel jo je gledati; sodnikove oči so se zapičile vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes ni imel očesa zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti oči od nje neprestano jo je gledal; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; pasti oči na avtomobilu dalj časa ga poželjivo gledati; upreti oči v koga začeti ga gledati; spogledljivo je zavijala oči gledala, pogledovala; bliskala, streljala je z očmi jezno ali živahno pogledovala; ošiniti kaj z očmi na hitro pogledati; prebadati koga z očmi strogo, pozorno ga gledati / z oslabljenim pomenom: pogledati z jeznimi, prijaznimi, žalostnimi očmi jezno, prijazno, žalostno; na stvar gleda s treznimi očmi trezno, z očmi svojega časa kot večina sodobnikov
// nav. ekspr. to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja: oči se kar bliskajo od jeze; oči so se jim smejale; iz oči je sijalo hrepenenje; hladne, ledene oči; preplašene, prijazne, vesele, žalostne, žive oči
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja: marsikatero oko se je na skrivaj ozrlo za njo; skrivali so se radovednim očem radovednim ljudem; bila je prijetna za moške oči za moške; žensko oko to razliko hitro opazi ženska; oko strokovnjaka, umetnika strokovnjak, umetnik / ubili so ga pred materinimi očmi vpričo matere
3. s prilastkom očesu podoben del česa: krompirjeva očesa; oko cepiča; oko pri trti / kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom / na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
● ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. oči je ne ubogajo več ne vidi več dobro; ekspr. če me oko ne vara če se ne motim; star. mačeha ji ni dala dobrega očesa ni bila dobra z njo; pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči; ekspr. ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. ni mogla verjeti lastnim, svojim očem da je res; imeti oči ekspr. fant je imel oči na pecljih je zelo radovedno gledal; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala; ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo; pog. močna svetloba mu je jemala oči ga je slepila; ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli; ekspr. odpreti oči komu omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse oči nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. zakrivati si, zapirati, zatiskati si oči pred dejstvi, problemom, resnico ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je; ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami; ekspr. pri sinovih pustolovščinah zatisniti obe očesi biti zelo popustljiv; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; iz oči v oči ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost; izpred oči ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči z oddaljevanjem postal neviden; ekspr. izgini, poberi se mi izpred oči odidi; nočem te več videti; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; na oko so razločevali vse rudnine takoj, ne da bi jih analizirali, proučevali; ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; ekspr. gledati smrti v oči biti v smrtni nevarnosti; metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; ekspr. to je lepo za oko, ni pa praktično na videz; ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; ekspr. umiral je vsemu svetu na očeh vsi so ga videli, ko je umiral; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; bila je črna pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; imela je kolobarje pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. to imejte zmeraj pred očmi upoštevajte pri svojem delovanju; ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopazno; hkrati, obenem; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; preleteti z očmi stavek, rokopis na hitro pogledati, pregledati; nič ni ušlo njenim bistrim, pazljivim očem vse je opazila; zdaj gledam to z drugačnimi, drugimi očmi imam do tega drugačen, drug odnos; gledati kaj z duševnimi, notranjimi očmi intuitivno spoznavati kaj; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču); v njenih očeh je slabič po njenem mnenju, mišljenju; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; ekspr. zagovarjati se pred očmi javnosti pred javnostjo; ekspr. oko postave, javnega reda policist; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Pariz ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; več oči več vidi; takrat je veljalo: oko za oko če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; preg. daleč od oči, daleč od srca; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
♦ agr. oko gosto olistan poganjek; očesa v siru luknje; cepljenje na speče oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča naslednjo pomlad; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra; min. mačje oko poldrag kamen zelene barve s svilenim sijajem; tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost; teh. oko luknja pri strojnem delu, skozi katero se napelje vrv za dviganje; zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice; sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino

SSKJ²

okobál tudi okobálj [prva oblika okobau̯ in okobal] prisl. (ȃ)
v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid

SSKJ²

okobáliti -im dov. (ā ȃ)
okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco
♦ alp. okobaliti greben

SSKJ²

okobálo prisl. (á)
okobal: okobalo sedeti na ograji

SSKJ²

okòl -ôla tudi ókol -a [okou̯] m (ȍ ó; ọ́)
nar. ograjen prostor (ob hlevu) za izpuščanje živine: spustiti svinje v okol

SSKJ²

okôlčje -a [okou̯čje in okolčje] s (ȏ)
zool. del telesnega ogrodja v zadnjem delu trupa: prsni koš in okolčje pri pticah

SSKJ²

okólen -lna -o prid. (ọ̑)
1. knjiž. ki je okoli, v bližini česa: železniška postaja, trg in okolne ulice / tekmovalci bodo nastanjeni v okolnih hotelih / namazati rano in okolno kožo / okolna temperatura zraka
2. star. okoliški: gradovi po okolnih hribih; okolne vasi
♦ geol. okolna kamnina kamnina, v kateri je rudišče

SSKJ²

okóli1 prisl. (ọ̑)
1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati
// izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okoli hoditi, letati / okoli poizvedovati, praviti / daleč okoli / ljudje iz vasi okoli
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okoli se klatiti, potepati, potikati / poglejmo, kaj je novega okoli po svetu
2. z izrazom količine izraža približnost: od takrat je minilo okoli deset let; okoli pet stopinj pod ničlo; tehta okoli sto kilogramov; okoli tri metre blaga / dohodke so zvišali za okoli tri odstotke
● pog. teden je hitro okoli hitro mine; pog. ne govori tako okoli povej naravnost; govori o jedru stvari; star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. jaz moram ves dan okoli, če hočem kaj prodati iskati kupce; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; pog. koga okoli prinesti ogoljufati, prevarati

SSKJ²

okóli2 predl. (ọ̑) z rodilnikom
1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: zavezati si ruto okoli glave; sedeti okoli mize; oviti si vrv okoli roke; otepati, pogledati okoli sebe; zemlja kroži okoli sonca; okoli vasi so nizki griči / ekspr. okoli in okoli hiše je visoka ograja / naselja okoli Ljubljane; potovanje okoli sveta; ogrlica okoli vratu
// nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: pogovor se suka okoli poljskih del; razprava se neprenehoma vrti okoli istega vprašanja / publ.: truditi se okoli izboljšanja preskrbe; razburjenje okoli zvišanja cen kruha in mesa; zapleti okoli gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okoli stanarin o stanarinah; spor okoli umika čet zaradi umika; glede umika
2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: cesta kmalu zavije okoli hriba; veter piha okoli ogla; položiti dekletu roko okoli pasu; okoli rame oprtana torba / tesnoba okoli srca; smehljaj okoli ust / doma je tam nekje okoli Kranja / ekspr. krogle žvižgajo okoli nas
3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okoli desetih, desete (ure); okoli novega leta; bilo je okoli leta 1900; temperature okoli nič
● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. sukati se okoli koga posvečati komu veliko pozornosti; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; pog. hoditi okoli njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; pog., ekspr. daj mu eno okoli ušes udari ga; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga; ekspr. letati okoli zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč

SSKJ²

okólica -e ž (ọ̑)
1. področje okoli (večjih) mest: ljudje so prišli iz mesta in okolice; ožja, širša okolica / mestna okolica; okolica mesta / tržaška okolica; okolica Maribora; Ljubljana okolica
2. območje okoli, v bližini česa: hiša je pobeljena, okolica pa je še zanemarjena / vas leži v bližnji okolici rudnika; v svoji okolici ima precej prijateljev / sredstva za ureditev okolice
// kar je v neposredni bližini česa: razkužiti okolico rane; gube v okolici oči
// ljudje, ki živijo v (neposredni) bližini koga: ima vpliv na svojo okolico; živi v neprestanem boju z okolico
3. okolje, milje: težko se je vživel v novo okolico; prilagajanje okolici

SSKJ²

okoličàn in okoličán -ána m (ȁ á; ȃ)
prebivalec okolice: okoličani so hiteli v mesto na semenj; meščani in okoličani

SSKJ²

okoličánka -e ž (ȃ)
prebivalka okolice: prišle so meščanke in okoličanke; kmetica okoličanka / tržaška okoličanka

SSKJ²

okoličánski -a -o prid. (ȃ)
okoliški: okoličanska vas / je iz ugledne okoličanske rodbine

SSKJ²

okolíčiti -im dov. (í ȋ)
postaviti, zasaditi kole, količke
a) okoli česa: okoličiti drevesca za zavarovanje pred zajci
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: trte okopati in okoličiti

okolíčen

-a -o:

okoličen vinograd

SSKJ²

okolína -e ž (í)
zastar. okolica: rad se je sprehajal po okolini / boril se je proti svoji okolini

SSKJ²

okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í)
1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš
b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš
c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš
2. okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta
3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju

SSKJ²

okolíšanje -a s (ī)
glagolnik od okolišati: vse to okolišanje se mu je upiralo / povej mi brez okolišanja
● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišanja hitro, takoj

SSKJ²

okolíšati -am nedov. (ī)
ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: kaj bi okolišali in slepomišili

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okóliščina -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo; okoliščine so se popolnoma spremenile; hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam; nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka
// razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah
2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil
♦ pravn. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni

SSKJ²

okólišen tudi okolíšen -šna -o prid. (ọ̑; ȋ)
1. nanašajoč se na okoliš ali okolico: okolišne vasi / okolišni prebivalci
// ki je okoli, v bližini česa: voda je zalila okolišne rove
2. knjiž. ki gre okoli, okrog: šli so po okolišni poti

SSKJ²

okolíšenje -a s (ī)
glagolnik od okolišiti: sprenevedanje in okolišenje / govoril je neposredno, brez okolišenja
● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišenja hitro, takoj

SSKJ²

okolíšiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše
// knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili

SSKJ²

okóliški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na okolico: hodil je po okoliških hribih; okoliške vasi / okoliški kmetje; okoliško prebivalstvo

SSKJ²

okólišnji -a -e prid. (ọ̑)
knjiž. okoliški: zelenjavo so kupovali pri okolišnjih kmetih / delavci iz okolišnje tovarne bližnje

SSKJ²

okolíti -ím in okólim dov. (ī í, ọ́)
postaviti, zasaditi kole za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: okoliti trto

SSKJ²

okólje -a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑)
1. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje; kmečko okolje; vživeti se v novo okolje; psihološko okolje
// prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar: postaviti dejanje v določeno okolje; v takem okolju pride glasba še bolj do veljave; boj proti onesnaženju okolja; skrb za ureditev, varstvo človekovega okolja / delovno okolje; industrijsko, poslovno okolje; predmeti so postavljeni v naravno okolje; podporno, razvojno okolje; življenjsko okolje
// knjiž., ekspr. razpoloženje, ozračje: glasba ustvarja nekakšno čustveno okolje
2. rač. celoten sistem, znotraj katerega deluje računalnik, računalniški program: razvojna okolja za programe; računalniki z različnimi okolji operacijskimi sistemi / delovno okolje operacijskega sistema; računalniško okolje
♦ jezikosl. glasovi se prilikujejo svojemu glasovnemu okolju

SSKJ²

okoljevárstven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na varstvo okolja: izboljšati okoljevarstvene standarde; okoljevarstvena organizacija; pridobiti, izdati okoljevarstveno dovoljenje

SSKJ²

okoljevárstvenica -e ž (ȃ)
ženska, ki si poklicno ali ljubiteljsko prizadeva za varstvo okolja: ekologinja in okoljevarstvenica

SSKJ²

okoljevárstvenik -a m (ȃ)
kdor si poklicno ali ljubiteljsko prizadeva za varstvo okolja: okoljevarstveniki opozarjajo na izsekavanje gozdov; zaprisežen okoljevarstvenik; protest okoljevarstvenikov

SSKJ²

okoljevárstvo -a s (ȃ)
prizadevanje, da se ohrani naravno okolje: področje okoljevarstva; spodbujati ozaveščanje ljudi o okoljevarstvu; okoljevarstvo in ekologija

SSKJ²

okóljski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na okolje: okoljsko varstvo / okoljski program; okoljska dajatev / okoljsko ministrstvo ministrstvo za okolje in prostor / okoljska politika urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja; okoljska vzgoja vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim

SSKJ²

okólnost -i ž (ọ̑)
okoliščina: okolnosti ne dovoljujejo napada / to je bila za nas razveseljiva, srečna okolnost / opozoril je na okolnost, da sta se ravno pred letom prvič srečala / živeli so v slabih okolnostih razmerah

SSKJ²

ókom prisl. (ọ̑)
zastar., v zvezi priti v okom odvrniti, onemogočiti, preprečiti: priti v okom nevarnosti, pomanjkanju / brez znanja takemu človeku ne prideš v okom nisi kos, ne prideš do živega

SSKJ²

okomandírati -am dov. (ȋ)
nižje pog. opraviti, urediti: vsako stvar je hitro okomandiral

SSKJ²

okomatáti -ám dov. (á ȃ)
1. dati komat na žival: okomatati konja
// ekspr. naložiti: okomatati komu vrečo na ramo; okomatati si srnjaka okrog vratu
2. ekspr. oviti, poviti: okomatati otroku glavo; okomatati se v šal

okomatáti se

ekspr.

obleči se:

okomataj se in pojdi

hitro, za silo se okomatati

okomatán

-a -o:

okomatani konji

toplo okomatane branjevke

SSKJ²

okončáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. končati: okončati delo / okončati knjigo

SSKJ²

okončína -e ž (í)
nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: poškodovati si okončine; sprednje, zadnje okončine / spodnja okončina noga; zgornja okončina roka; okončine pri človeku udi

SSKJ²

okoníčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. natakniti konico: z železom okoničiti palico
// ošiliti, priostriti: okoničiti kol

okoníčen

-a -o:

okoničeni količki

okoničen z bakrom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru
● publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju
2. glagolnik od okopati: okop krompirja

SSKJ²

okopálnik -a m (ȃ)
agr. priprava z rezili za okopavanje: delati z okopalnikom / traktorski okopalnik

SSKJ²

okópati1 tudi okopáti -am in -ljem dov. (ọ́ á ọ́)
v vodi odstraniti umazanijo s telesa: okopati bolnika, otroka; okopati se v topli vodi; mesto je bilo, kakor bi se okopalo v svetlem soncu / ekspr. rože so se okopale v jutranji rosi; pren., ekspr. okopati vsako misel v studencu modrosti

okópan

-a -o:

bil je okopan in svež

v soncu okopane hiše

SSKJ²

okopáti2 okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ)
zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd
♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti

okopán

-a -o:

okopana njiva

repa je že okopana

SSKJ²

okopávanje -a s (ȃ)
glagolnik od okopavati: okopavanje koruze

SSKJ²

okopávati -am nedov. (ȃ)
rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel: okopavati krompir, repo; okopavati z motiko, okopalnikom

SSKJ²

okopavína -e ž (í)
nav. mn., agr. rastlina, ki jo je treba okopavati: saditi, sejati okopavine; korenje, krompir in druge okopavine

SSKJ²

okopéti -ím dov. (ẹ́ í)
nar. postati nekoliko plesniv; oprhniti: žito je okopelo / v vročini kruh okopi zadahne

okopèl

in okopél -éla -o:

okopela moka

SSKJ²

okopnéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. 3. os. postati kopen: prisojna pobočja so okopnela

okopnèl

in okopnél -éla -o:

okopnele skale

SSKJ²

okorájžiti -im dov. (á ȃ)
pog. opogumiti, ohrabriti: boji se, treba ga bo okorajžiti; nazadnje se je le okorajžila in vprašala / ko se je malo okorajžil, je začel govoriti o ljubezni / dolgo se ni oženil, nazadnje se je pa le okorajžil / kot spodbuda, poziv kar okorajži se pa začni
● pog. člani dramskega krožka so se letos okorajžili in petkrat igrali so postali zelo delavni, prizadevni

SSKJ²

okorélost -i ž (ẹ́) knjiž.
1. otrplost, odrevenelost: okorelost od mraza
♦ med. okorelost zmanjšana in počasnejša gibljivost zaradi organskih sprememb; mrliška okorelost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic
2. nesposobnost za sprejemanje novosti: poznali so njegovo okorelost; okorelost v glasbi

SSKJ²

okóren -rna -o prid., okórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in okorne
// neroden2, nepripraven: okoren plesalec; novi delavec je še okoren / z okorno roko je prijel za pero
2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza
a) dobro namenu: okorni čevlji; okoren voz; okorno pero
b) estetskemu videzu: velik, okoren človek / okorna hoja / podpisati se z okornimi črkami
// slovnično, stilno neizoblikovan: okoren, včasih nerazumljiv jezik; okorni verzi / okorno izražanje
3. ki se s težavo giblje, premika: star človek je okoren / okorni prsti; okorne noge

okórno

prisl.:

okorno hoditi

okorno se obnašati

okorno se prikloniti

SSKJ²

okoreníniti se -im se dov. (í ȋ)
agr. narediti, pognati korenine: potaknjenci se v zaprti gredi radi okoreninijo

okorenínjen

-a -o:

vsajena in okoreninjena mladika

SSKJ²

okoréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.
1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli
♦ med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv
2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi okori

okorèl

in okorél -éla -o:

okorel organizacijski aparat

okoreli sklepi

●

publ. okorel zločinec nepoboljšljiv

SSKJ²

okorévati -am nedov. (ẹ́) knjiž.
1. otrdevati, dreveneti: počasi je okoreval od mraza
2. postajati nesposoben za sprejemanje novosti: zaostajati in okorevati v stroki

SSKJ²

okorístiti se -im se dov., okoríščen (í ȋ)
pridobiti si zlasti gmotne ugodnosti: zaradi svoje moči se je lahko okoristil; iskal je priložnost, da bi se okoristil / okoristiti se z gradnjo železnice, lovom / publ.: okoristiti se z izkušnjami drugih uporabiti jih; okoristiti se s slabostmi ljudi izrabiti jih, izkoristiti jih

SSKJ²

okoríščanje -a s (í)
glagolnik od okoriščati se: zlorabljati položaj za okoriščanje; okoriščanje mesarjev pri nakupu živine

SSKJ²

okoríščati se -am se nedov. (í)
pridobivati si zlasti gmotne ugodnosti: bal se je, da se bodo tuji ljudje okoriščali z njegovim delom; okoriščal se je z njuno dobroto / okoriščati se s tujim denarjem; okoriščati se s stisko drugih / publ.: okoriščati se s tujimi izkušnjami uporabljati jih; okoriščati se s pridobitvami revolucije

SSKJ²

okórnež -a m (ọ̑)
ekspr. okoren človek: nerada pleše s takim okornežem

SSKJ²

okórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost okornega: znebiti se okornosti; okornost doraščajočih otrok / okornost pri delu nerodnost, nepripravnost / okornost v izražanju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okosmatéti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. postati kosmat: goli mladiči kmalu okosmatijo

SSKJ²

okosmatíti -ím dov., okosmátil (ī í)
narediti kaj kosmato: okosmatiti tkanino / ekspr. ivje je okosmatilo veje

okosmatèn

-êna -o:

okosmateno blago

SSKJ²

okósten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od okostje: okostni deli

SSKJ²

okostenélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost okostenelega: okostenelost hrustanca / ekspr.: uradniška okostenelost; formalizem in okostenelost / ekspr. kritizirati okostenelost nekaterih vzgojnih ustanov / publ. kritika nekaterih najznačilnejših okostenelosti v naši literarni zgodovini
♦ med. bolezenska otrdelost zaradi zakostenitve ali poapnenja

SSKJ²

okostenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v kost: hrustanec okosteni
// med. bolezensko otrdeti zaradi zakostenitve ali poapnenja: mišica okosteni
2. ekspr. postati nesposoben za sprejemanje novosti: bil je eden redkih filologov, ki ni okostenel; okostenel je v svoji stroki / navade lahko okostenijo / publ. tradicionalna logika je okostenela v shemo je postala shema

okostenèl

in okostenél -éla -o

deležnik od okosteneti:

okostenel hrustanec

okosteneli predpisi

to je okostenel človek

okostenela vojna taktika zastarela

ekspr. zelo suh: okosteneli otroci; okostenele roke

SSKJ²

okostenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okosteneti: okostenitev hrustanca / okostenitev mišice / okostenitev stranke

SSKJ²

okóstje -a s (ọ̑)
ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti: z gibanjem krepiti okostje; človeško okostje; okostje roke; poškodbe okostja; mišičevje in okostje / ekspr. okostje hiše ogrodje

SSKJ²

okóstnik -a m (ọ̑)
zastar. okostnjak: razstavljeni okostniki / sestradani okostniki

SSKJ²

okostnják -a m (á)
1. okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju: ogledovati si razstavljene okostnjake; suh kakor okostnjak / človeški okostnjak
● ekspr. bolnik je bil živ okostnjak zelo shujšan
2. ekspr. zelo suh človek: ob prihodu v taborišče je srečeval same okostnjake

SSKJ²

okostnjáški -a -o prid. (á)
ekspr. tak kot pri okostnjaku: okostnjaški obraz; okostnjaška roka / okostnjaška koza zelo suha

SSKJ²

okošátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž. postati košat, bujno razraščen: na redko nasajena drevesa se preveč okošatijo / ekspr. okošatiti se v bokih zrediti se

SSKJ²

okòv -ôva m (ȍ ō)
1. mn., nekdaj priprava iz obročev za vklepanje: imeti okove na nogah / ležal je v okovih na kamnitih tleh / železni okovi
// ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost, osebno svobodo: ko so okovi odpadli, smo spet zaživeli / stoletja smo bili vklenjeni v okove / rešiti se starih idealističnih okovov; zakonski okovi / z oslabljenim pomenom: okovi suženjstva; boj za osvoboditev iz okovov represije
● ekspr. streti, zlomiti okove osvoboditi se
2. kovinski deli, ki varujejo ali so za okras; okovje: okov iz medi; kovček z novim okovom
♦ elektr. priprava, v katero se pritrdi vznožek žarnice; bajonetni okov

SSKJ²

okovánec -nca m (á) knjiž.
1. nav. mn. okovanka: bil je obut v okovance
2. kdor je vkovan, vklenjen: na dvorišču so spali okovanci

SSKJ²

okovánje -a s (ȃ)
glagolnik od okovati: pripeljali so sani za okovanje
// zastar. okovje: pipi dati novo srebrno okovanje

SSKJ²

okovánka -e ž (á)
nav. mn. močen okovan čevelj, zlasti za hojo po hribih: obuti okovanke; prišel je v okovankah
● knjiž. ukradli so mu okovanko puško

SSKJ²

okováti okújem dov., okovál (á ú)
1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje
2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje

okován

-a -o:

z žeblji okovani čevlji

z ledom okovani grebeni

okovana skrinja

okovana vrata

SSKJ²

okôvje -a s (ȏ)
1. kovinski deli, ki
a) varujejo ali so za okras: kovček ima novo okovje; štedilnik z zarjavelim okovjem; čevlji z okovjem na robovih
b) omogočajo določeno funkcijo: okovje oken; okovje za vrata / okovje kopalnice / pohištveno, stavbno okovje
♦ šport. smučarsko okovje na smuči pritrjeni kovinski deli stremen
2. več okovov, okovi: jetnik z okovjem na nogah / ekspr. dati narod v okovje

SSKJ²

ókra -e ž (ọ́)
1. min. skupek prstenih železovih mineralov: molibdenova okra
2. rumeno rjava barva; oker: premazati tla z okro

SSKJ²

okrádenec -nca m (ȃ)
kdor je okraden: okradenca sta tatvino prijavila

SSKJ²

okràj -ája m (ȁ á)
1. do 1965 družbenopolitična skupnost, večja od občine: predsednik okraja; gospodarski razvoj okraja / občine v okraju na ozemlju okraja
// pog. organi take skupnosti: okraj je v sosednji stavbi; biti v službi na okraju / ekspr. ves okraj hodi sem na malico vsi delavci organov take skupnosti / manifestanti so se zbrali pred okrajem poslopjem, kjer imajo ti organi sedež
2. v nekaterih državah večja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine, te pa na okraje / politični okraj / mestni okraj osnovna upravna enota v nekaterih velikih mestih; dunajski mestni okraji
// s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodni, šolski okraj
b) kak dogodek, opravilo: naborni, volilni okraj
3. del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt2: delavski, poslovni okraj
4. zastar. območje: s tega okraja odteka voda v jezero; za vinogradništvo primeren okraj
5. nav. mn., star. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okraji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okrájati -am nedov. (á) knjiž.
1. večkrat okrasti: okrajati pijance
2. ekspr. goljufati, varati: pri kartanju je okrajal tovariše

SSKJ²

okrájec -jca m (ȃ)
nav. mn. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajci
♦ usnj. okrajci odrezani trebušni del kože s prednje in zadnje noge ali usnje iz take kože

SSKJ²

okrájek -jka m (ȃ)
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza

SSKJ²

okrájen -jna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na okraj
a) okrajni organi / okrajna konferenca / okrajni ljudski odbor prva leta po 1945 organ državne oblasti v okraju; okrajni narodnoosvobodilni odbor med narodnoosvobodilnim bojem narodnoosvobodilni odbor v okraju / okrajne meje
b) v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji: okrajni glavar, načelnik; okrajni zdravnik uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okraju
c) okrajni šolski svet
2. zastar. obkrajen: okrajne veje / imeti oblast v mestu in okrajnih vaseh okoliških

SSKJ²

okrájina tudi okrajína -e ž (ā; í) zastar.
1. obrobje, rob1: ta umetnostni spomenik je že na okrajini Primorske
2. pokrajina, območje: jezikovne razlike med slovenskimi okrajinami

SSKJ²

okrájšati -am dov. (ȃ)
skrajšati: okrajšati besedilo / okrajšati trpljenje komu / okrajšati besedo ne zapisati je z vsemi črkami
♦ mat. okrajšati ulomek opraviti deljenje števca in imenovalca z istim številom

okrájšan

-a -o

deležnik od okrajšati:

okrajšano besedilo

♦

zal. okrajšana izdaja izdaja, pri kateri ni podano celotno besedilo kakega dela; skrajšana izdaja

mat.

ki upošteva le zaokrožene vrednosti:

okrajšano računanje

/ okrajšano deljenje hitrejše deljenje, pri katerem se deli samo s približno vrednostjo delitelja; okrajšano seštevanje; okrajšano število število, pri katerem so izpuščene zadnje decimalke

SSKJ²

okrajšáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od okrajšati: okrajšava predolgih opisov v povesti / zapletena okrajšava besede
2. okrajšana beseda ali besedna zveza: uporabljati okrajšave; seznam okrajšav in kratic / stenografske okrajšave

SSKJ²

okrajševáti -újem nedov. (á ȗ)
krajšati, skrajševati: okrajševati in razširjati besedilo

SSKJ²

okrák -a m (ȃ)
knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva okrak

SSKJ²

okrancljáti -ám dov. (á ȃ)
nižje pog. okrasiti: okrancljati avto s cvetjem, pisanimi trakovi

okranclján

-a -o:

lepo okrancljana dvorana

SSKJ²

okràs -ása m (ȁ á)
1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit
// celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament
2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras

SSKJ²

okrásek -ska m (ȃ)
predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske; keramični okraski; okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov
// likovni element, namenjen olepšavi: vrezovati, vžgati okraske v glinasto posodo; knjižni okraski; stilizirani okraski; trobenta z vgraviranimi okraski
♦ glasb. glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom

SSKJ²

okrásen -sna -o prid. (ā)
1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / okrasna umetnost dekorativna umetnost
2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje
♦ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika

SSKJ²

okrasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okrasiti: okrasitev dvorane; okrasitev mesta z zastavami

SSKJ²

okrasíti -ím dov., okrásil (ī í)
narediti kaj (bolj) lepo, krasno: okrasiti dvorano za prireditev; okrasiti hiše z zastavami in zelenjem; rokave je okrasila s srebrno vezenino / okrasiti obleko dodati okraske / ekspr. narava je s pomladanskimi barvami okrasila drevje olepšala
● ekspr. okrasiti svoje ime z doktoratom postati doktor znanosti; ekspr. okrasiti mesto s parkom narediti v mestu park

okrašèn

-êna -o:

bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov

slavnostno okrašeno mesto

SSKJ²

okrásje -a s (ȃ)
okrasni predmeti: obesiti okrasje; izkopana posoda ni okrasje / nositi okrasje iz dragih kamnov nakit
// celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: kovano železno okrasje portalov; okrasje na baročnih oltarjih
● ekspr. le ruta je okrasje njene glave okras
♦ lit. pesniško okrasje

SSKJ²

okrásnica -e ž (ȃ)
rastlina, ki se goji za okras: hortikulturna razstava je bila v znamenju okrasnic in vinske trte; zelišča in okrasnice

SSKJ²

ókrast -a -o prid. (ọ́)
rumeno rjav: okrasti toni blaga; okraste hiše / v izložbi prevladujejo okraste in sive barve

SSKJ²

okrásti okrádem dov., stil. okràl okrála (á ȃ)
s krajo narediti, da kdo česa nima več: okradel je svojega gospodarja; okradli so jo na vlaku / okrasti zlatarno
// ekspr. ogoljufati, prevarati: okradel ga je za najemnino / takratno generacijo so okradli za mnoge sanje

okráden

-a -o:

okradeni reveži

bil je ubit in okraden

SSKJ²

okrašênost -i ž (é)
značilnost okrašenega: praznična okrašenost mesta / okrašenost posode

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okraševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na okraševanje: voditi okraševalno delo pred praznikom / knjiž. okraševalna umetnost dekorativna umetnost

SSKJ²

okraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od okraševati: okraševanje prostorov s cvetjem / okraševanje črk

SSKJ²

okraševáti -újem nedov. (á ȗ)
(večkrat) krasiti: okraševati sobo z rožami / okraševati posodo

SSKJ²

okŕcati -am dov. (r̄)
1. večkrat lahno udariti s prsti: okrcal ga je po prstih / okrcati s palico natepsti
2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: najprej je vsakemu dal priložnost povedati mnenje, potem ga je pa okrcal; v članku ga je pošteno okrcal
// ošteti, ozmerjati: okrcal ga je zaradi malomarnosti; okrcal je vse po vrsti

SSKJ²

okrégati -am dov. (ẹ̑)
pog. opomniti, ošteti: okregati otroke; okregal ga je, ker se je zlagal; pošteno so ga okregali

okrégan

-a -o:

držal se je pobito kot okregan otrok

SSKJ²

okremenéti -ím dov. (ẹ́ í)
med. prepojiti se s kremenom ali kalcedonom: pljuča pri silikozi okremenijo

SSKJ²

okrempljáti -ám dov. (á ȃ)
nar. opraskati (s kremplji): mačka ga je okrempljala

SSKJ²

okreníti okrénem dov. (ī ẹ́)
knjiž. obrniti: okreniti ladjo / okreniti glavo na desno; ko ga je zaslišal, se je okrenil; okreniti se od vrat; okreniti se k občinstvu, proti občinstvu / stvar se je okrenila na bolje
● knjiž. okreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem

SSKJ²

okrepčáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je okrepčala in pogrela; okrepčati se s čajem, s klobaso / spravil ga je k zavesti in ga okrepčal nahranil
● zastar. okrepčati telo okrepiti

okrepčáti se

najesti in napiti se:

okrepčati se po dolgi poti

okrepčati se v gostilni

okrepčán

-a -o:

okrepčana in spočita sta se odpravila dalje

SSKJ²

okrepčáva -e ž (ȃ) zastar.
1. okrepitev: telesna okrepčava
2. okrepčilo: iti po okrepčavo

SSKJ²

okrepčeválen -lna -o prid. (ȃ)
krepčilen, krepilen: okrepčevalna pijača

SSKJ²

okrepčevalíšče -a s (í)
prostor, kjer se na hitro streže s pijačo in prigrizki: urediti ob tekmovalni progi okrepčevališče

SSKJ²

okrepčeválnica -e ž (ȃ)
soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se na hitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi: iti na malico v okrepčevalnico; okrepčevalnica na avtobusni postaji; gledališče z okrepčevalnico in kadilnico / urediti ob tekmovalni progi okrepčevalnico za tekmovalce okrepčevališče

SSKJ²

okrepčeváti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. (večkrat) okrepčati: studenčnica je okrepčevala žejne popotnike / spanje človeka okrepčuje; okrepčevati se s toplo juho krepčati se

okrepčeváti se

(večkrat) jesti in piti:

izletniki so se okrepčevali pod košatimi lipami

okrepčujóč

-a -e:

okrepčujoča pijača

okrepčujoče spanje

SSKJ²

okrepčílen -lna -o prid. (ȋ)
ki da moč, krepkost: okrepčilna pijača

SSKJ²

okrepčílo -a s (í)
kar daje moč, krepkost: biti potreben okrepčila; dajati komu okrepčilo / gostilne so nudile popotnikom počitek in okrepčilo; ekspr. nositi košare z okrepčili z jedmi, prigrizki, pijačo

SSKJ²

okrepenélost -i ž (ẹ́)
knjiž. trdost, otrplost: okrepenelost rok / duševna okrepenelost

SSKJ²

okrepenéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. otrdeti (od mraza): roke so mu okrepenele / zemlja je od ognja okrepenela; pren. obe politični stranki sta polagoma okrepeneli
● knjiž. listi so porjaveli in okrepeneli se posušili in zgrbančili

okrepenèl

in okrepenél -éla -o:

okrepenelo telo

bil je kakor okrepenel od strahu

SSKJ²

okrepílo -a s (í)
star. okrepčilo, krepčilo: trudni so bili in potrebni okrepila / gojiti hojo za telesno okrepilo okrepitev / najti okrepilo za trditev podkrepitev

SSKJ²

okrepítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od okrepiti: pomen telovadbe za okrepitev telesa / okrepitev stene z oporniki / okrepitev organizacije / okrepitev postojanke s strojnicami / prizadevanje za okrepitev miru utrditev; okrepitev gospodarske dejavnosti povečanje
2. nav. mn. dodatna vojaška enota, dana v pomoč: uničiti cesto, po kateri so prihajale okrepitve; poslati okrepitve; čakati na okrepitev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okrepíti -ím dov., okrépil (ī í)
1. narediti kaj (bolj) krepko, močno: z drsanjem okrepiti noge; okrepiti se za potovanje; med počitnicami se je okrepil / okrepiti stebre s podporami / okrepiti postojanko s topovi / veter se je okrepil / okrepiti mir, oblast, zaupanje utrditi; okrepiti odpornost povečati
2. narediti kaj številčno močnejše: okrepiti straže; okrepiti zbor s starejšimi pevci / publ.: okrepiti sklade za šolstvo povečati; okrepiti varnostne ukrepe pomnožiti
♦ jezikosl. polglasnik se lahko okrepi v a

okrepljèn

-êna -o:

okrepljeni stebri

posadka, okrepljena z novo enoto

♦

jezikosl. prislov menda je včasih okrepljen s prislovom ja

SSKJ²

okrépljati -am nedov. (ẹ́)
zastar. utrjevati, krepiti: okrepljati telo / okrepljati zdravje

SSKJ²

okrepljeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. utrjevati, krepiti: okrepljevati telo / okrepljevati stolpe / okrepljevati odpornost večati

SSKJ²

okresáti okréšem dov., okrêši okrešíte; okrêsal (á ẹ́)
nekoliko obtolči, oklesati: okresati počrnele stene; pren., ekspr. urednik mu je okresal članek
● ekspr. okresal ga je natepel, pretepel

okresáti se

s tolčenjem noge ob svojo drugo nogo se poškodovati:

okresati se pri hitri hoji

okresati si noge v členkih

/ okresati si škornje

okresán

-a -o:

okresani čevlji

SSKJ²

okréšelj -šlja m (ẹ́)
knjiž. polkrožna globel v gorah, v kateri se zbira ali se je zbiral led: pot na vrh je vodila čez okrešelj / Okrešelj v Logarski dolini

SSKJ²

okrèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. obrat1: narediti hiter okret; okret glave / okret na desno / okret k realizmu preusmeritev / zastar. ustaviti se na okretu stopnišča ovinku, zavoju

SSKJ²

okretáč -a m (á)
anat. drugo vratno vretence: okretač in atlas

SSKJ²

okréten -tna -o prid., okrétnejši (ẹ́ ẹ̄)
gibčen, prožen: okreten plesalec; okretna žival / okreten pri delu
● ekspr. okreten organizator spreten, iznajdljiv

SSKJ²

okrétnica -e ž (ẹ̑)
žel. naprava za obračanje železniških vozil: zapeljati lokomotivo na okretnico; okretnice in prenosnice

SSKJ²

okrétnost -i ž (ẹ́)
gibčnost, prožnost: okretnost drsalcev; vaje za razvijanje okretnosti / okretnost pri delu / okretnost duha
● ekspr. imeti pri opravljanju poslov precej okretnosti spretnosti, iznajdljivosti

SSKJ²

okrevalíšče -a s (í)
zdravstvena ustanova za izboljšanje zdravja slabotnih, bolehnih ljudi in ljudi po prestani hujši bolezni: na zdravnikov predlog je odšel v okrevališče; mladinsko okrevališče

SSKJ²

okrévanec -nca m (ẹ́)
ozdraveli bolnik: zapustiti bolnišnico kot okrevanec / okrevanci po mrzlici rekonvalescenti, prebolevniki

SSKJ²

okrévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od okrevati: počasno okrevanje / poslati koga na okrevanje

SSKJ²

okrévati -am nedov. (ẹ́)
izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni: počasi okreva
// dov., knjiž. ozdraveti, pozdraviti se: bal se je, da ne bo nikoli več okreval; popolnoma okrevati; toliko je okreval, da hodi

okrevajóč

-a -e:

skrbeti za okrevajočega otroka

sam.: dom za okrevajoče

SSKJ²

okŕhati -am dov. (ŕ r̄)
narediti, povzročiti, da rezilo (nekoliko) izgubi ostrino: okrhati nož; kosa se je okrhala; pren., ekspr. znal je okrhati idejno ostrino
// ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen mu je okrhala zdravje; navdušenje se je okrhalo

okŕhan

-a -o

deležnik od okrhati:

okrhan nož

knjiž.

okrušen:

okrhana opeka

/ okrhana vaza oškrbljena

SSKJ²

okrilátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž., zastar. dobiti krila: žuželke se okrilatijo

SSKJ²

okríliti -im dov. (í ȋ)
knjiž. poživiti, spodbuditi: te besede so mu okrilile korak / ljubezen mu je okrilila srce

okríliti se

dobiti krila:

žuželka se okrili

okríljen

-a -o:

risba predstavlja otroka na hrbtu okriljenega konja

hitel je okriljen z upanjem

SSKJ²

okrílje -a s, rod. mn. okrílij in okrílj (ȋ) s predlogom
1. knjiž. varstvo, zaščita: iti iz mesta pod okriljem vojaške enote; biti pod okriljem zidov / zateči se pod okrilje močnejšega
// pokroviteljstvo: vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje; sklicati posvetovanje pod okriljem Unesca
2. publ. področje, območje: suniti koga iz pred puškami varnega okrilja / prestopiti iz družinskega okrilja v družbo odraslih / z oslabljenim pomenom: vračati se v okrilje samote v samoto; gorski reševalci delajo v okrilju Planinske zveze pri Planinski zvezi; čez progo so šli v okrilju teme v temi
● publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za; publ. medicina je vzela v svoje okrilje tudi vesoljsko medicino se ukvarja tudi z vesoljsko medicino; knjiž. otrok v materinem okrilju naročju

SSKJ²

okrínkati -am dov. (ȋ)
knjiž. nadeti krinko: okrinkal ga je in poslal na pustni ples; okrinkal se je, da ga ne bi spoznali; pren. vsakokrat so se drugače okrinkali, da bi si pridobili oblast

SSKJ²

okrivíti -ím dov., okrívil (ī í)
knjiž. obdolžiti, obtožiti: bal se je, da ga bodo česa okrivili; okrivili so ga tatvine; po nedolžnem okriviti koga / okriviti nasprotnika, da je kršil sporazum

okrívljen

-a -o:

biti okrivljen umora

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okrížje -a s (ȋ)
knjiž. križi (v oknih): otroci so molili glave skozi okrižje oken / z železnim okrižjem preprežena okna

SSKJ²

okŕnek -nka m (ȓ)
1. knjiž. zakrneli organ: skoraj vse višje razvite živali imajo okrnke; okrnki kril
2. štrcelj: poviti krvaveči okrnek / ekspr. ogledovati okrnke jamborov po nevihti

SSKJ²

okrnélost -i ž (ẹ́)
stanje okrnelega: okrnelost zrkla pri človeški ribici / ekspr. duhovna okrnelost

SSKJ²

okrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zaostati v rasti, razvoju: drevo v takem okolju okrni; sadeži so zaradi suše okrneli / ekspr.: pisatelj je nekaj časa spremljal mladi rod, dokler ni okrnel; čustveno, duhovno okrneti
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo; zakrneti: zaradi življenja v jami so hroščku oči okrnele; zadnji par kril je žuželki sčasoma okrnel

okrnèl

in okrnél -éla -o:

okrneli popki

SSKJ²

okrnína -e ž (í)
knjiž. kar je okrnjeno: gledališče brez vpliva občinstva je okrnina / pri kačah je ohranjena okrnina zadnjih nog zakrneli organ

SSKJ²

okrnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okrneti ali okrniti: okrnitev organa / okrnitev univerze / okrnitev oblasti

SSKJ²

okŕniti1 -im dov. (ŕ r̄)
povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrniti drevo; okrniti živali rep, rogove / okrnili so mu prste; pren. duševno okrniti človeka
// povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrniti gimnazijo, pevski zbor / cenzura je članek zelo okrnila
// knjiž. zmanjšati, omejiti: okrniti zaloge / okrniti pravice, ugled / okrniti delovanje društva

okŕnjen

-a -o:

okrnjen prst

okrnjene družine

okrnjena izdaja knjige

biti čustveno okrnjen

SSKJ²

okrníti2 in okŕniti -em dov. (ī ŕ)
povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: nekaterim živalim okrnejo rep
// povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: urednik okrne članek

okŕnjen

-a -o:

okrnjen rep

SSKJ²

okŕnjenec -nca m (r̄)
ekspr. kdor ima okrnjen kak organ, del telesa: skrbeti za okrnjence
// kdor zaostane v rasti, razvoju: zaradi pomanjkljive nege zrasti v okrnjenca

SSKJ²

okŕnjenost -i ž (r̄)
stanje okrnjenega: okrnjenost uda / okrnjenost črtice

SSKJ²

okrnjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od okrnjevati: okrnjevanje rogov / okrnjevanje neodvisnosti zmanjševanje, omejevanje

SSKJ²

okrnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
povzročati, delati, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrnjevati organe
// povzročati, delati, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrnjevati šole / knjiž. okrnjevati neodvisnost zmanjševati, omejevati

SSKJ²

okróg1 tudi okròg -óga m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar.
1. okrožje: to mesto je središče okroga / vojaški okrog
2. območje: petelin je pregnal vsakega tekmeca iz svojega okroga / zanj ni lepšega dekleta v okrogu zemlje
● zastar. stati v okrogu v krogu

SSKJ²

okróg2 prisl. (ọ̑)
1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: miza in okrog postavljeni stoli; okrog se zavrteti; majolika se vrsti okrog kroži / okrog se obračati, ozirati / ekspr.: okrog in okrog je čudovit razgled; obrniti se okrog in okrog
// izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okrog hoditi / novice okrog pripovedovati / daleč okrog
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okrog postopati, se potikati, tavati
2. z izrazom količine izraža približnost: okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okrog sto kilogramov; star je okrog šestdeset let; do mesta je okrog uro hoje / dohodke so zvišali za okrog pet odstotkov
● pog. spet je leto okrog je minilo; nižje pog. od slabosti okrog pasti omedleti; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati

SSKJ²

okrog3 predl., z rodilnikom
1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okrog gornje hiše teče lesen hodnik; družba je zbrana okrog mize; četa počiva okrog ognjev; ozreti se okrog sebe / ekspr. okrog in okrog obzidja so sovražniki / sij okrog lune; ruta okrog vratu
// nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: vse misli se mu vrtijo okrog jedi in pijače; pogovor se suka okrog veselice / publ.: hrup okrog previsokih zaslužkov; prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; zapleti okrog gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okrog pokojnin o pokojninah
2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: zavijte okrog tega bloka na desno; sedeti okrog peči; burja brije okrog oglov / tesno ji je okrog srca; smehljaj okrog ust
3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okrog enajstih, enajste (ure); okrog novega leta; temperature okrog nič; elipt. fant okrog dvajsetih
● pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; ekspr. sliniti se okrog direktorja prilizovati se mu; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; nar. govoriti okrog ogla ne naravnost; pog. povpraševati okrog sosedov pri (vseh) sosedih; pog. raznašati mleko okrog strank k (stalnim) strankam; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; ekspr. letati okrog zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč

SSKJ²

okrógel -gla -o [okrogəu̯] prid. (ọ́)
1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike
// ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic
// ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen
2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla
3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število
// pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset evrov je okroglih petnajst dolarjev nekako, približno
// ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote
4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto
● ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; šport. žarg. žoga je okrogla izida športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati
♦ adm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga

okróglo

prisl.:

lani je kraj obiskalo okroglo deset tisoč turistov

okrógli

-a -o sam.:

igrati, peti okrogle

rad pove kako okroglo

ekspr. pije, dokler ima kaj okroglega v žepu dokler ima kaj denarja

to je na okroglo tisoč evrov

SSKJ²

okróglast1 -a -o prid. (ọ́)
1. podoben krogu: okroglasti listi / mož z okroglastim obrazom / lik okroglaste oblike
// po obliki prereza precej podoben krogu: žival s podolgovatim, okroglastim telesom
2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: prijazna, okroglasta ženska

SSKJ²

okróglast2 -a -o prid. (ọ̑)
podoben krogli ali delu krogle: sadeži te rastline so okroglasti / neporasli, okroglasti griči

SSKJ²

okróglica -e ž (ọ̑)
1. okroglo, nerazcepljeno poleno: naložiti na ogenj nekaj okroglic; okroglice in cepanice
2. knjiž. posekano tanjše deblo brez vej: pod čoln so polagali okroglice, da so ga zvlekli do morja; okroglice in hlodi
3. zastar. okrogla senčnica, uta: rad poseda v okroglici
● zastar. pred hišo je opazil okroglico ljudi gručo; zastar. pevci so stopili v okroglico in zapeli v krog; zastar. sovražnik je izstrelil na nas veliko okroglic krogel, granat
♦ etn. okrogla kopica pokonci postavljenih snopov, ki jih pokriva vrhnji snop, postavljen s klasjem navzdol; metal. valjasta klada za stiskanje

SSKJ²

okrógličast -a -o prid. (ọ̑)
star. okroglast1: vsi so se čudili okrogličasti podkvi / okrogličasta drevesna krošnja / mož je že v letih in precej okrogličast

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okroglína -e ž (í)
1. okrogel, zaobljen del česa: okroglina vesla se je prelomila / z neporasle okrogline je bil lep razgled na dolino / mehke okrogline obline
♦ obrt. rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez
// kar je okroglo sploh: ostala je le lobanja, spremenjena v prazno okroglino
2. okroglost: mehkoba in okroglina njegovih lic sta izginili
3. zastar. okolica: rad se sprehaja po okroglini / v celi okroglini ni lepšega dekleta

SSKJ²

okroglínast -a -o prid. (í)
nar. okroglast2: okroglinasti griči

SSKJ²

okroglíti -ím in okrógliti -im nedov., okróglil (ī í; ọ̄ ọ̑)
knjiž. delati (bolj) okroglo: okrogliti izdelke

okroglíti se

, in okrógliti se

postajati (bolj) okrogel:

sprva podolgovati listi rastline se hitro okroglijo

/ ekspr. na starost se je začel okrogliti

/ ekspr. mesec dni po bolezni so se mu noge in roke spet okroglile kot nekdaj so bile spet okrogle

●

knjiž., ekspr. ob tem prizoru so se jim oči okroglile so strmeli, se čudili

SSKJ²

okroglo... prvi del zloženk
nanašajoč se na okrogel: okrogloglavec, okrogloličnost

SSKJ²

okrogloglàv in okroglogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav: okrogloglavi ljudje / okrogloglava lobanja

SSKJ²

okrogloglávec -vca m (ȃ)
antr. človek s kratko in okroglo glavo; kratkoglavec

SSKJ²

okrogloglávost -i ž (ā)
antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost

SSKJ²

okroglolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima okrogla lica: okrogloličen otrok / okrogloličen obraz

SSKJ²

okroglolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima okrogle liste: okroglolistna rastlina
♦ bot. okroglolistni mošnjak; okroglolistna rosika

SSKJ²

okrogloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima okrogle oči: okroglooko dekle / okroglook obraz

SSKJ²

okróglost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost okroglega: okroglost predmeta / ekspr. lica so izgubila svojo okroglost / ekspr. okroglost se je stopnjevala v pijanost

SSKJ²

okrónati -am dov. (ọ̑)
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: okronali so ga za ogrskega kralja; okronati v katedrali; okronati se za cesarja / Gubca so okronali z razbeljeno krono položili so mu jo na glavo; ekspr. z rožami okronati glavo okrasiti
2. vznes. zelo uspešno končati kaj: okronati vzpon s prihodom na vrh gore

okrónan

-a -o:

z bleščečim snegom okronan vrh Triglava

ženska figura z okronano glavo

prizadevanje je bilo okronano z uspehom

SSKJ²

okròv -ôva m (ȍ ó)
del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele: okrov motorja
// zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: okrov ključavnice; okrov radijskega sprejemnika; okrov ure

SSKJ²

okrôvje -a s (ȏ)
več med seboj povezanih okrovov: zaščitno okrovje

SSKJ²

okróžati -am nedov. (ọ́)
obkrožati: celo noč sta dva stražarja okrožala taborišče / mesec okroža zemljo kroži okoli nje / dolino okrožajo gozdovi / pripovedoval je o ljudeh, ki ga okrožajo

SSKJ²

okróžen1 -žna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na okrožje: okrožne meje / okrožni sekretar / okrožna konferenca / okrožni urad v stari Avstriji organ državne oblasti, ki ga vodi predstojnik političnega okrožja; okrožni zdravnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okrožju
♦ pravn. okrožno sodišče prvostopenjsko sodišče za važnejše pravne zadeve in drugostopenjsko sodišče za navadne pravne zadeve

SSKJ²

okróžen2 -žna -o prid. (ọ́)
knjiž. krožen: okrožna cesta naj bi bila meja mestnega naselja

SSKJ²

okroževáti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. obkrožati: letalo okrožuje mesto

okrožujóč

-a -e:

okrožujoči ga ljudje so se mu smejali

SSKJ²

okrožíti in okróžiti -im dov. (ī ọ́)
obkrožiti: kragulj je okrožil čredo / prijatelji so ga okrožili in mu nazdravili

SSKJ²

okróžje -a s (ọ̑)
1. v nekaterih državah večja upravna enota: to okrožje ima trinajst okrajev / politično, upravno okrožje
● okrožje od 1945 do 1947 upravna enota, večja od okraja; okrožje med narodnoosvobodilnim bojem večja upravna enota narodnoosvobodilne oblasti
// organi, uradi take enote: dobiti navodila z okrožja
// s prilastkom določeno ozemlje kot večja organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodno, šolsko okrožje
b) kak dogodek, opravilo: naborno, volilno okrožje
2. knjiž., ekspr. območje: to je že okrožje drugega divjega petelina / prepovedano je streljati v okrožju petih kilometrov
3. zastar. okolica, soseščina: z vrha hriba je lep pogled na mesto in okrožje / požar je zajel tudi poslopja v okrožju
4. star. okolje, milje: vplivi okrožja na človekovo razpoloženje / živeti v ozkosrčnem okrožju
♦ voj. vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okróžnica -e ž (ọ̑)
dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari: izdati okrožnico; profesor je dijakom prebral okrožnico
♦ rel. okrožnica papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; žel. brzojavna, teleprinterska okrožnica uradno brzojavno, teleprintersko obvestilo vlakovnim odpravnikom o vpeljavi vlaka, njegovi sestavi, voznem redu

SSKJ²

okŕšek -ška m (ȓ)
knjiž. odkrušek: okršek opeke

SSKJ²

okrtáčiti -im dov. (á ȃ)
1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko
2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost

okrtáčen

-a -o:

okrtačeno krzno

SSKJ²

okrúšek -ška m (ȗ)
odkrušek: ledenik je vlekel s seboj skale in okruške; okruški ometa, opeke

SSKJ²

okrúšenost -i ž (ū)
stanje, lastnost okrušenega: zaradi okrušenosti je kipec manj vreden

SSKJ²

okrušíti in okrúšiti -im, in okrúšiti -im dov. (ī ú; ú ū)
1. s krušenjem nekoliko poškodovati: s stolom je okrušil steno; krogle so na več mestih okrušile zid / okrušiti rob skodelice oškrbiti; pren., knjiž. poznejši razvoj je marsikaj okrušil
2. odkrušiti: s palico je okrušil kos ometa; pod nogo se mu je okrušil kamen od skale / okrušil je košček čokolade odlomil

okrúšen

-a -o:

okrušeni stebri

okrušen zob

okrušena posoda

SSKJ²

okrúten -tna -o prid., okrútnejši (ú ū)
ki v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja veliko nasilje, velik pritisk: okruten gospodar, morilec / okruten izraz, obraz / okrutni udarci; okrutno ravnanje / okrutna zver krvoločna
// ekspr. zelo hud: okrutna zima / prvo in najokrutnejše razočaranje v njegovem življenju

okrútno

prisl.:

okrutno so ga umorili

okrutno so ga zasmehovali

SSKJ²

okrútnež -a m (ȗ)
ekspr. okruten človek: okrutnež je dal pomoriti dosti ljudi; povzpetnik in okrutnež

SSKJ²

okrútnica -e ž (ȗ)
ekspr. okrutna ženska: zgodba o okrutnici / kot psovka z njihovimi čustvi se igraš, okrutnica

SSKJ²

okrútnik -a m (ȗ)
knjiž. okruten človek: strahopetci in okrutniki

SSKJ²

okrútnost -i ž (ú)
lastnost okrutnega človeka: bal se je njegove okrutnosti; okrutnost do otrok / okrutnost ravnanja

SSKJ²

okrvavéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati krvav: odrgnina okrvavi

okrvavèl

in okrvavél -éla -o:

okrvavele oči

SSKJ²

okrvavíti -ím dov., okrvávil (ī í)
narediti kaj krvavo: okrvaviti obleko, robec; okrvaviti si roke; obveza se je okrvavila je okrvavela

okrvavljèn

-êna -o:

okrvavljen je ležal na tleh

okrvavljeno perilo

SSKJ²

oksalát -a m (ȃ)
kem. sol oksalne kisline: kalcijev oksalat

SSKJ²

oksálen -lna -o prid. (ȃ)
kem., v zvezi oksalna kislina organska kislina, ki je v zajčji deteljici, zelenjavi, sadju: obarjati kalcij z oksalno kislino; soli oksalne kisline

SSKJ²

óksast -a -o prid. (ọ́)
ekspr. po obliki podoben črki o: imeti oksaste noge
♦ vet. oksasta stoja stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami

SSKJ²

óksford -a m (ọ̑)
tekst. bombažna tkanina iz debelih raznobarvnih niti, tkana v platneni vezavi: srajce iz oksforda

SSKJ²

óksi... prvi del zloženk (ọ̑)
biol., kem. nanašajoč se na kisik: oksibioza, oksihemoglobin

SSKJ²

oksíd -a m (ȋ)
kem. spojina elementa s kisikom: nastajanje oksida na površini kovine / aluminijev, bakrov, kovinski, železov oksid

SSKJ²

oksidácija -e ž (á)
kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju: oksidacija bakra, kovin; rjavenje zaradi oksidacije; oksidacija in redukcija
♦ agr. oksidacija masti, vina; biol. oksidacija v celici postopno sproščanje kemične energije organskih molekul v celici

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oksidacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oksidacijo: oksidacijski proces; oksidacijske spremembe / oksidacijska obstojnost

SSKJ²

oksidánt -a m (ā)
kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini: kisik je najpomembnejši oksidant v industriji

SSKJ²

oksidatíven -vna -o prid. (ȋ)
kem. ki sprejema elektrone: oksidativna atmosfera / oksidativne spremembe oksidacijske
♦ teh. oksidativni plamen plamen, v katerem kovine in elementi njihovih zlitin delno oksidirajo

SSKJ²

oksidáza -e ž (ȃ)
biol., kem. encim, ki katalizira oksidacijo snovi z molekulskim kisikom: uničevati oksidaze

SSKJ²

oksíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oksid: očistiti oksidno plast; oksidne spojine
♦ metal. oksidna kožica tanka oksidna plast na površini kovine; min. oksidna ruda ruda, v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik

SSKJ²

oksidíranje -a s (ȋ)
glagolnik od oksidirati: preprečevati oksidiranje; odpornost proti oksidiranju
♦ elektr. anodno oksidiranje

SSKJ²

oksidírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira
2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo

oksidírati se

kem.

oddajati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim:

nekatere organske snovi se oksidirajo

oksidíran

-a -o

deležnik od oksidirati (se):

oksidirana kovinska površina

friz.,

v zvezi z lasje

beljen,

pobeljen:

dekle z oksidiranimi lasmi

SSKJ²

oksidúl -a m (ȗ)
kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika; monoksid: lastnosti oksidulov / bakrov oksidul

SSKJ²

oksigén -a m (ẹ̑)
kem. kisik: spajanje z oksigenom

SSKJ²

óksihemoglobín -a m (ọ̑-ȋ)
biol. krvno barvilo, nasičeno s kisikom: svetlo rdeča barva oksihemoglobina

SSKJ²

oksimóron tudi oksímoron -a m (ọ̑; ȋ)
lit. besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov, bistroumni nesmisel: uporaba besedne igre in oksimorona v poeziji

SSKJ²

oksíton tudi oksítonon -a m, mn. oksítoni m in oksítona s (ȋ)
jezikosl. beseda z naglasom na zadnjem zlogu:

SSKJ²

oksiúr -a m (ȗ)
med. majhna, zelo tanka glista; podančica: sredstvo zoper oksiure

SSKJ²

oktaéder -dra m (ẹ́)
geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov, osmerec: izračunati prostornino oktaedra

SSKJ²

oktán -a m (ȃ)
teh. sestavina bencina, ki zmanjšuje, preprečuje klenkanje: količina oktana v bencinu / teh. žarg. bencin z osemdesetimi oktani ki ima oktansko število osemdeset
♦ kem. nasičeni aciklični ogljikovodik, katerega molekula vsebuje osem atomov ogljika

SSKJ²

oktánski -a -o prid. (ȃ)
teh., navadno v zvezi oktansko število število, ki izraža odpornost bencina proti klenkanju: bencin z nizkim oktanskim številom / teh. žarg.: 80-oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset; oktanska vrednost bencina oktansko število bencina

SSKJ²

oktánt -a m (ā)
geom. osmina kroga: narisati oktant
♦ astron. priprava za merjenje višine

SSKJ²

oktáv -a m (ȃ)
biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm, osmerka: knjige v kvartu in oktavu [8]

SSKJ²

oktáva -e ž (ȃ)
1. glasb. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje
● ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje
// osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava
2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah

SSKJ²

oktáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oktav: knjiga oktavnega formata

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oktét -a m (ẹ̑)
1. glasb. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet
// skladba za tak ansambel: zbirka oktetov
2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona

SSKJ²

oktétovec -vca m (ẹ̑)
pog. član Slovenskega okteta: povabiti oktetovce; nastopi, uspehi oktetovcev

SSKJ²

október -bra m (ọ́)
deseti mesec v letu: opraviti dogovorjeno delo do prvega oktobra / zgodilo se je (meseca) oktobra lani / sončni oktober oktobrsko vreme; ekspr. zlati oktober prevladujoča rumena, zlata barva narave v oktobru / oktober in Oktober oktobrska revolucija

SSKJ²

októbrica -e ž (ọ́)
nar. notranjsko krizantema: beli cveti oktobric

SSKJ²

októbrski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oktober: topel oktobrski dan / oktobrska dela na vrtu
♦ zgod. oktobrska diploma; oktobrska revolucija socialistična revolucija z razpustom parlamenta in uvedbo diktature proletariata leta 1917 v Rusiji

SSKJ²

oktroírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program

oktroíran

-a -o:

oktroiran program

♦

zgod. oktroirana ustava ustava, ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander

SSKJ²

okujína -e ž (í)
teh. s kovanjem odstranjena oksidna plast, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: ob nakovalu je bilo veliko okujine

SSKJ²

okulácija -e ž (á)
agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko: okulacija in kopulacija / okulacija na speče oko pri kateri odžene oko cepiča naslednjo pomlad; okulacija na živo oko pri kateri odžene oko cepiča še isto leto

SSKJ²

okulár -ja m (ā)
fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja

SSKJ²

okulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od okulirati: uspešnost okuliranja

SSKJ²

okulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko: okulirati sadno drevje

SSKJ²

okulíst -a m (ȋ)
zdravnik specialist za okulistiko: iti na pregled k okulistu

SSKJ²

okulístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na okuliste ali okulistiko: okulistični oddelek

SSKJ²

okulístika -e ž (í)
veda o očesu in očesnih boleznih: razvoj okulistike

SSKJ²

okulístka -e ž (ȋ)
zdravnica specialistka za okulistiko: hoditi na preglede k okulistki

SSKJ²

okúlten -tna -o prid. (ȗ)
1. knjiž. neviden2, skriven: okultni vzroki
♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev
// skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi
2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija parapsihologija

SSKJ²

okultíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z okultizmom: zanimanje okultistov za medije / bil je mistik in okultist

SSKJ²

okultístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na okultiste ali okultizem: okultistični sestanki / okultistične vede

SSKJ²

okultízem -zma m (ī)
nauk o spoznanju skrivnostnih, nedostopnih stvari: seznaniti se z okultizmom / očitati komu okultizem ukvarjanje s tem naukom

SSKJ²

okún -a m (ȗ)
zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okupácija -e ž (á)
1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji
2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije
● publ. okupacija z glasbo ukvarjanje
♦ pravn. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo

SSKJ²

okupacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na okupacijo, zasedben: okupacijska oblast / okupacijsko obdobje / okupacijska cona / okupacijske čete; okupacijska vojska / okupacijski denar denar, ki je v veljavi med okupacijo
♦ med. okupacijsko zdravljenje zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela

SSKJ²

okupátor -ja m (ȃ)
kdor, navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast; zavojevalec, osvajalec: upreti se okupatorju; pregnati okupatorja; fašistični okupator / okupatorji so ga ujeli okupacijski vojaki

SSKJ²

okupátorjev -a -o (ȃ)
pridevnik od okupator: obračunali so z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci; okupatorjevo nasilje

SSKJ²

okupátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na okupatorja: okupatorske metode / okupatorske čete okupacijske čete

SSKJ²

okupírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast; zasesti, osvojiti: nacistična Nemčija je okupirala sosednje države / publ. študentje so v znak protesta okupirali univerzo
2. nedov. in dov., publ. jemati razpoložljivi čas, zaposlovati: novo delo ga je sprva popolnoma okupiralo / okupira ga zlasti problem smisla človekovega bivanja zanima ga, razmišlja o njem
● ekspr. na zabavi ga je spretno okupirala si pridobila njegovo družbo

okupíran

-a -o:

mlade mamice pogosto potožijo, da so preveč okupirane s svojim otrokom

osvobojeno ozemlje sredi okupirane Slovenije

SSKJ²

okús -a m (ȗ)
1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh
// značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini
// občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus
2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu
3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu
// sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa
● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo

SSKJ²

okúsen1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū)
1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih
2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni

okúsno

prisl.:

okusno se oblačiti

okusno pripravljati hrano

okusno počesani lasje

okusno urejeno stanovanje

SSKJ²

okúsen2 -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na okus: okusni organ; okusni živec / okusni občutki; okusna značilnost pijače

SSKJ²

okúsiti -im dov., okúšen (ú ȗ)
1. zaznati z okusom: okusiti kislost vina, sladkost peciva
// ekspr. spoznati prijeten okus česa: ko je vino okusil, ga je še rajši pil / v tem času sem prvič okusil razne sladkarije jedel
2. ekspr. doživeti, občutiti: okusiti krivice, zatiranje; okusil je mnogo težav in bridkosti / okusiti fronto, vojno / okusiti udobje spoznati / komaj je okusila življenje malo spoznala / z oslabljenim pomenom okusiti poraz biti poražen, uspeh uspeti
● ekspr. dostikrat je okusil palico bil tepen; ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel

SSKJ²

okúsnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost okusnega1: hvaliti okusnost jedi; okusnost in hranilnost krme / resnobna okusnost oblačil

SSKJ²

okušálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusa
♦ anat. okušalne brbončice

SSKJ²

okušálo -a s (á)
okušalni organ: učinek kisline na okušalo

SSKJ²

okúšanje -a s (ú)
glagolnik od okušati: okušanje hrane / okušanje življenja

SSKJ²

okúšati -am nedov. (ú)
1. zaznavati z okusom: okušati grenkost in kislost; živali okušajo drugače kot ljudje / vsak zalogaj je imel dolgo v ustih, da bi ga lahko čim bolj okušal
2. ekspr. doživljati, čutiti: okušati bridkosti in težo življenja; okušati ugodnosti privilegiranega položaja / z oslabljenim pomenom okušati obup biti obupan

SSKJ²

okuševálec -lca [okuševau̯ca tudi okuševalca] m (ȃ)
degustator, pokuševalec: okuševalec vina

SSKJ²

okuzmáti -ám tudi okúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ)
star. oskubsti, populiti: okuzmati lesenemu konju grivo

okuzmán

tudi okúzman -a -o:

okuzmano pero za klobukom

SSKJ²

okúžba -e ž (ȗ)
1. vdor bolezenskih mikrobov v organizem: preprečiti okužbo; zavarovati živino pred okužbo; nevarnost, vir okužbe; čas od okužbe do izbruha bolezni / okužba s hrano; pren., ekspr. okužba s prevratnimi nazori
♦ med. kapljična okužba ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; okužba z dotikom; tiha okužba okužba brez znakov in simptomov bolezni
// bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti okužbo
2. prenos povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: preprečiti okužbo zdravih sadik; okužba nasada
// prenos povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: okužba mleka, posode
3. vdor škodljive programske kode v računalnik: protivirusni program je preprečil okužbo računalnika; okužba s črvi, virusi

SSKJ²

okúženec -nca m (ȗ)
nav. ekspr. okužen človek: bolniške sobe so bile polne okužencev; izognil se ga je kot okuženca

SSKJ²

okúženje -a s (ȗ)
glagolnik od okužiti: bati se okuženja; preprečiti okuženje / okuženje vode

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okúženka -e ž (ȗ)
nav. ekspr. okužena ženska: izogibati se okuženk; pregledati okuženke

SSKJ²

okúženost -i ž (ȗ)
stanje, lastnost okuženega: ugotoviti okuženost / okuženost posode; pren., ekspr. moralna okuženost

SSKJ²

okuževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. vnašati, prenašati bolezenske mikrobe v organizem: okuževati s kašljanjem; okuževati s sifilisom; okuževati se z onesnaženo vodo
2. prenašati povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okuževati nasade
// prenašati povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: okuževati zrak

SSKJ²

okužítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od okužiti: preprečiti okužitev rane; čas od okužitve do izbruha bolezni

SSKJ²

okúžiti -im dov. (ú ȗ)
1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
3. vnesti, prenesti škodljivo programsko kodo v računalnik: s črvom, virusom okužiti datoteko, računalnik
● ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril

okúžen

-a -o:

biti okužen z domišljavostjo

okužene osebe, rastline, živali

/ okužen računalnik, sistem; okužena datoteka; z virusom okuženo sporočilo

/ ekspr. okužen sodnik; sodni senat je bil okužen s podatki iz predkazenskega postopka

SSKJ²

okužljív -a -o prid. (ī í)
ki se lahko, hitro okuži: zaradi oslabelosti je bil še bolj okužljiv
// ki lahko okuži; kužen: okužljivi bolniki / okužljiva bolezen nalezljiva bolezen

SSKJ²

okvalificírati -am dov. (ȋ)
publ. označiti, opredeliti: njegov postopek je težko okvalificirati; vsako kritiko so okvalificirali kot nergaštvo

SSKJ²

okvára -e ž (ȃ)
1. kar nastane pri napravi, stroju, aparatu in onemogoča normalno delovanje: na daljnovodih so nastale okvare; popraviti okvaro; huda, majhna okvara; okvare v motorju / okvare na mostu
● pog. vozilo je v okvari ima okvaro, je pokvarjeno
2. med. stanje, ki ni v skladu z normalnim delovanjem organizma, nastalo zaradi poškodbe, bolezni: nesreča je povzročila okvaro možganov; njegove bolezenske okvare so posledice padca; okvara sluha; okvara zaradi uživanja mamil / roditi se s telesno okvaro napako

SSKJ²

okváriti -im dov. (á ȃ)
1. med. povzročiti okvaro: nalezljive bolezni lahko okvarijo srčno mišico; krvavitev v možganih mu je okvarila možgansko tkivo / hrup okvari sluh
2. poškodovati: rja je okvarila kovino

okvárjen

-a -o:

okvarjene oči

SSKJ²

okvárjati -am nedov. (á)
povzročati okvaro: visok krvni tlak okvarja srce, možgane in ledvice

SSKJ²

okvárjenec -nca m (ȃ)
med. kdor ima okvaro: telesni okvarjenec

SSKJ²

okvásiti -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ȃ; ī í)
dodati kvas: okvasiti testo

SSKJ²

okvír -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ)
1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko
// tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala
// kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj
2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena
3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, državnem okviru
● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana
♦ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje

SSKJ²

okvírast -a -o prid. (ȋ)
podoben okviru: okvirasti okrasni elementi na stropu

SSKJ²

okvírček -čka m (ȋ)
manjšalnica od okvir 1: okvirček za diapozitiv, sliko

SSKJ²

okvíren -rna -o prid. (ȋ)
1. ki vsebuje bistveno, osnovno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: okvirne smernice gospodarskega razvoja; dati nekaj okvirnih navodil / publ.: podati v knjigi obravnavane probleme v okvirnih obrisih; določili so okvirne vsote, ki jih bodo kolektivi prispevali približne
2. nanašajoč se na okvir 1: okvirna oblika / okvirno ogrodje
♦ agr. okvirna brana brana, ki ima ogrodje v obliki okvira; grad. okvirni podboj; lit. okvirna novela novela, pri kateri navadno začetni in končni del besedila uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. okvirni zakon zakon, ki vsebuje le splošne in temeljne predpise; rad. okvirna antena

okvírno

prisl.:

okvirno obravnavati vprašanje

načrt je okvirno že določen

SSKJ²

okvíriti -im nedov. (ī ȋ)
1. dajati, vstavljati v okvir: okviriti sliko, ogledalo
2. knjiž. obdajati, obkrožati: biti odmaknjen od resničnosti, ki okviri življenje
3. knjiž. omejevati, določati: razvoj narodne in politične zavesti okvirita dve pomembni letnici

okvírjen

-a -o:

dolgi okvirjeni oglasi v časopisu

okvirjena slika

časovno ostro okvirjena zgodovinska dogajanja

SSKJ²

okvírjanje -a s (í)
glagolnik od okvirjati: razvijanje in okvirjanje diapozitivov; okvirjanje slik

SSKJ²

okvírjati -am nedov. (í)
1. dajati, vstavljati v okvir: okvirjati slike in ogledala
2. knjiž. obdajati, obkrožati: venec luči je okvirjal jezero / obraz so ji okvirjali dolgi črni lasje

SSKJ²

okvírje -a s (ȋ)
več okvirov, okviri: prebarvati okensko okvirje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

okvírnica -e ž (ȋ)
stranica okvira: zlepiti okvirnice
● knjiž. ostati v okvirnicah predloge ravnati se po predlogi
♦ tisk. okvirnice črte, ki uokvirjajo besedilo, tabele

SSKJ²

okvírnost -i ž (ȋ)
značilnost okvirnega: okvirnost dojemanja pojavov

SSKJ²

ól -a [tudi ou̯] m (ọ̑)
zastar. pivo: pri Slovanih sta bila cenjena medica in ol

SSKJ²

olahkôtiti -im dov. (ō ȏ)
star. olajšati: olahkotiti ljudem življenje / olahkotiti dihanje

SSKJ²

olájšanje -a s (ȃ)
1. glagolnik od olajšati: olajšanje bolečin / olajšanje gospodinjskih del s stroji / pogovor mu je bil v olajšanje
2. prijeten občutek, ki nastopi zaradi prenehanja velike čustvene vznemirjenosti: po prestanem strahu je začutil olajšanje; z olajšanjem je opazil, da vihar ponehuje / z občutkom olajšanja zapuščati bolnišnico / na obrazu se mu je pokazalo olajšanje

SSKJ²

olájšanost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost olajšanega: olajšanost prevoza / vzdihniti z olajšanostjo olajšanjem

SSKJ²

olájšati -am dov. (ȃ)
1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo
// narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod čez reko; udobni avtobusi so olajšali vožnjo; olajšati si delo s stroji
// narediti kaj manj zapleteno: olajšati razvoj medsebojnih odnosov; zamrzniti viruse in s tem olajšati njihovo proučevanje; z novimi predpisi olajšati uvoz sadja
2. narediti manj težko: z izločitvijo nepotrebnih predmetov so zelo olajšali nahrbtnike; olajšati si tovor
● ekspr. avto mu je kar precej olajšal denarnico zanj je potrošil precej denarja; ekspr. v temni ulici so ga olajšali za denar so mu ga vzeli, so ga oropali; ekspr. znanci so ga olajšali za nekaj steklenic vina so mu jih popili; ekspr. olajšati si dušo, srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si zmanjšati duševno bolečino

olájšati se

ekspr.

rešiti se občutka krivde:

s tem da je povedal resnico, se je zelo olajšal

/ olajšati si vest

pog.

opraviti potrebo:

šel je za plot, da bi se olajšal

/ olajšati si mehur opraviti malo potrebo

olájšan

-a -o:

olajšan velike teže

obdelava zemlje je s stroji olajšana

prisl.: olajšano vzdihniti

SSKJ²

olajšáva -e ž (ȃ)
1. omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti: s carinskimi olajšavami pospeševati tranzitni promet; doseči davčne olajšave za industrijo umetnih gnojil / vozne olajšave znižanje cene za prevoz
2. kar kaj olajša: učila so olajšava pri pouku / dati bolniku olajšave blažila
3. zastar. olajšanje: olajšava bolečin

SSKJ²

olajševálen -lna -o prid. (ȃ)
ki olajšuje: olajševalen jok / olajševalni ukrepi; olajševalne spremembe statuta
♦ pravn. olajševalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše kazni

SSKJ²

olajševánje -a s (ȃ)
glagolnik od olajševati: olajševanje dela / skrb za olajševanje posledic suše

SSKJ²

olajševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj manj neprijetno, manj hudo: olajševati komu težave, trpljenje; olajševati življenje sirotam
// delati kaj manj naporno, težavno: stroji olajšujejo delo; olajševati učenje jezikov z novimi metodami
// delati kaj manj zapleteno: olajševati položaj

olajševáti se

pog., ekspr.

opravljati potrebo:

olajševali so se med grobimi šalami

SSKJ²

olajšílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. olajševalen: olajšilna misel

SSKJ²

olalà tudi ólalà medm. (ȁ; ọ̑-ȁ) pog.
1. izraža začudenje, presenečenje: olala, tako mlad je še
2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: olala, pa sem se spomnil
3. izraža opozorilo: olala, le počasi

SSKJ²

olasáti -ám dov. (á ȃ)
1. zastar. zlasati: olasal ga je, kakor je zaslužil
2. nar. površno pokositi, populiti: Kako so olasali lepi travnik! Redi so kar kosmate (I. Zorec)

SSKJ²

olastníniti -im dov. (í ȋ)
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje z odkupom delnic
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje

olastnínjen

-a -o:

olastninjen kapital

olastninjeno podjetje

olastninjeno družbeno premoženje

SSKJ²

olastnínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od olastniniti: po osamosvojitvi Slovenije je stekel proces olastninjenja; olastninjenje družbenega kapitala; olastninjenje podjetja

SSKJ²

óldtájmer in oldtimer -ja [ólttájmer] m (ọ̑-á) pog.
starinsko vozilo; starodobnik: oldtajmerji so evidentirani in označeni s posebnimi tablicami z letnicami; sprevod, zbirka oldtajmerjev

SSKJ²

oleánder -dra m (á)
okrasni zimzeleni grm z belimi, rdečimi, rumenimi cveti v socvetju: postaviti oleandre pred hišo; močen vonj cvetočih oleandrov

SSKJ²

oleándrov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na oleander: oleandrovo cvetje

SSKJ²

oleát -a m (ȃ)
kem. sol oljne kisline ali njen ester: natrijev oleat

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela
// prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela
2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela
3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel
// v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce
● ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic

oledenèl

in oledenél -éla -o:

oledeneli pogled

oledeneli vrhovi gor

SSKJ²

oledenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž.
1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva
2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi
// v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost

SSKJ²

oledenítev -tve ž (ȋ) knjiž.
1. zmrznjenje: oledenitev snežne odeje
2. poledenitev: sledovi davne oledenitve

SSKJ²

oledeníti -ím dov., oledénil (ī í)
knjiž. prekriti z ledom: mraz je oledenil letalska krila; pren., ekspr. boji so oledenili njihova srca

SSKJ²

oleín -a m (ȋ)
kem. spojina glicerola z oljno kislino:

SSKJ²

oleografíja -e ž (ȋ)
tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo
// odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija

SSKJ²

olepíti in olépiti -im, tudi olépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
knjiž. oblepiti: olepiti fotografijo s pisanim trakom / olepiti čevlje z blatom

SSKJ²

olepotíčiti -im dov. (í ȋ)
okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: olepotičiti obraz, telo; olepotičiti se za ples
// knjiž., ekspr. okrasiti, olepšati sploh: sneg je olepotičil drevje / olepotičiti pripoved z metaforami

olepotíčen

-a -o:

olepotičen govor

SSKJ²

olepotíti -ím tudi olepôtiti -im dov., olepótil tudi olepôtil (ī í; ō ȏ)
knjiž. okrasiti, olepšati: olepotiti kip / olepotiti jezik / olepotiti se za ples olepotičiti se

SSKJ²

olépšanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od olepšati: olepšanje hiše / govoril je odkrito, brez olepšanja olepševanja

SSKJ²

olépšati -am dov. (ẹ̑)
1. narediti kaj (bolj) lepo: olepšati balkon z rožami / z vinom si je skušal olepšati življenje / olepšala se je za ples olepotičila
2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pripovedovalec je dogodek precej olepšal

olépšan

-a -o:

s čipkami olepšan robec

SSKJ²

olepšáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe
2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja

SSKJ²

olepšávanje -a s (ȃ)
glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja

SSKJ²

olepšávati -am nedov. (ȃ)
1. delati kaj (bolj) lepo: olepšavati stene
2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: ne olepšavajte stanja, resnice

SSKJ²

olepševálec -lca [olepševau̯ca tudi olepševalca] m (ȃ)
kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja

SSKJ²

olepševálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja

olepševálno

prisl.:

olepševalno opisovati kaj

SSKJ²

olepševánje -a s (ȃ)
glagolnik od olepševati: olepševanje stanovanja / olepševanje dogodkov, stanja / povedati kaj brez olepševanja

SSKJ²

olepševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje
2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico

SSKJ²

olesenélost -i ž (ẹ́)
1. značilnost olesenelega: olesenelost stebla
2. ekspr. negibnost, togost: ko je olesenelost popustila, je začel trepetati po vsem telesu

SSKJ²

olesenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni
2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel

olesenèl

in olesenél -éla -o:

olesenelo steblo, vlakno

obstal je kot olesenel

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

olesenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oleseneti: hitra olesenitev stebla

SSKJ²

olevíti se -ím se dov., olévi se in olêvi se; olévil se (ī í)
odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se olevi / pajku se je olevilo tudi črevo

SSKJ²

olíčiti -im dov. (í ȋ)
1. knjiž. polakirati, pobarvati: oličiti pohištvo
2. nar. oluščiti: oličiti fižol / oličiti deblo obeliti

olíčen

-a -o

deležnik od oličiti:

ima rdeče oličene nohte

naličen,

nalepotičen:

sfrizirana in oličena ženska

SSKJ²

olíčkati -am dov. (ȋ)
odstraniti s koruznega storža krovne liste: oličkati koruzo, storž

SSKJ²

oligárh -a m (ȃ)
polit. pripadnik oligarhije: interesi, vlada oligarhov
// knjiž. zelo bogat in vpliven človek: denarni, finančni oligarhi / politični oligarh

SSKJ²

oligárhičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na oligarhe ali oligarhijo: oligarhična vlada / oligarhična ureditev

SSKJ²

oligarhíja -e ž (ȋ)
polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija
♦ ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala
// politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo

SSKJ²

oligo... ali óligo... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na majhen, maloštevilen, slaboten: oligofrenija, oligokracija, oligosaharid

SSKJ²

oligocén -a m (ẹ̑)
geol. mlajša doba starejšega terciarja: v oligocenu so se oblikovale Alpe

SSKJ²

oligocénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oligocen: oligocenske okamnine / oligocenska doba

SSKJ²

oligofreníja -e ž (ȋ)
med., nekdaj duševna nerazvitost: idiotija, imbecilnost in druge stopnje oligofrenije

SSKJ²

oligopól -a m (ọ̑)
stanje na trgu, ko obstaja le majhno število ponudnikov blaga, določene storitve: oligopol trgovcev; oligopol pri prodaji bencina; preprečevanje oligopolov; monopol in oligopol

SSKJ²

oligopólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oligopol: oligopolni procesi; oligopolna struktura trga; imeti oligopolen položaj

SSKJ²

oligopolíst -a m (ȋ)
kdor soustvarja oligopol: spet so se enormno povečali dobički trgovskih oligopolistov

SSKJ²

olíka -e ž (ȋ)
olikano, lepo vedenje: učiti koga olike / ta človek je brez olike / tako zahteva olika pravila lepega vedenja

SSKJ²

olíkanec -nca m (ȋ)
1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil
2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci

SSKJ²

olíkanost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost olikanega: olikanost mladih ljudi; olikanost in robatost / olikanost sloga / knjiž. s tem je zadoščeno olikanosti oliki

SSKJ²

olíkati -am dov. (ȋ)
1. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: izobraziti in olikati mladino; med ljudmi se je kmalu olikal / zastar. mentor mu je pesem olikal slovnično, stilno izboljšal
2. zastar. izobraziti: kmalu je učenca toliko olikal, da je znal brati

olíkan

-a -o

deležnik od olikati:

olikan jezik

bil je olikan v drugačnih časih

ki se vede v skladu s pravili o lepem vedenju:

olikan človek

/ olikano govorjenje, vedenje

●

zastar. olikani čevlji zloščeni; zastar. to je v olikanem svetu že zdavnaj priznano kulturnem, civiliziranem; prisl.: olikano se vesti

SSKJ²

Olímp1 -a m (ȋ)
v grški mitologiji gora, na kateri prebivajo bogovi: gostije bogov na Olimpu; pren., ekspr. stopiti z Olimpa med navadne zemljane

SSKJ²

Olímp2 tudi olímp -a m (ȋ)
knjiž., ekspr., navadno s prilastkom najvišji, najuglednejši položaj: izriniti koga s političnega Olimpa; povzpeti se na šahovski Olimp
// skupina ljudi, ustanova s takim položajem: dobiti priznanje literarnega Olimpa; politični Olimp še molči

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

olimpiada gl. olimpijada

SSKJ²

olímpija -e ž (ī)
tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: vozi se s staro olimpijo

SSKJ²

olimpijáda tudi olimpiáda -e ž (ȃ)
mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe, šport. olimpijske igre: tekmovati na olimpijadi; začetek olimpijade / zimska olimpijada zimske olimpijske igre / moskovska leta 1980, tokijska olimpijada leta 1964
♦ šah. šahovska olimpijada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo; zgod. olimpijada pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta; obdobje štirih let med dvema športnima prireditvama v kraju Olimpija
// publ., ekspr., s prilastkom kako pomembno tekmovanje, prireditev sploh: matematična, pevska olimpijada

SSKJ²

olímpijec -jca m (ī)
1. v grški mitologiji bog, ki prebiva na Olimpu: ne kličite nase srda mogočnih olimpijcev / olimpijec Zeus
2. olimpijski tekmovalec: večkrat je bil olimpijec; olimpijec Cerar / bronasti, srebrni olimpijec ki je osvojil bronasto, srebrno medaljo
3. ekspr. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: estetski nazori tega olimpijca / olimpijec Goethe

SSKJ²

olímpijka -e ž (ī)
olimpijska tekmovalka: slovenska olimpijka je zasedla četrto mesto / bronasta, srebrna olimpijka ki je osvojila bronasto, srebrno medaljo

SSKJ²

olímpijski -a -o prid. (ī)
1. nanašajoč se na olimpijado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja
♦ šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; poletne olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih; zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta
2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpski
● knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten

olímpijsko

prisl.:

olimpijsko odmaknjen

SSKJ²

olimpiónik tudi olimpioník -a m (ọ̄; ī)
knjiž. olimpijski zmagovalec: olimpionik in svetovni prvak

SSKJ²

olimpízem -zma m (ī)
knjiž. kar se nanaša na olimpijske tekmovalce ali olimpijske igre: pobudnik olimpizma / razstava olimpizma

SSKJ²

olímpski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na Olimp: olimpski vrhovi / olimpski bogovi
2. knjiž., ekspr. vzvišen, veličasten: imeti olimpske poglede na umetnost

SSKJ²

olisíčiti -im dov. (í ȋ)
nadeti, namestiti lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila: redarji so mu olisičili avto

SSKJ²

olístati -am dov. (ȋ)
bot. dobiti, pognati liste: to drevo cveti, še preden olista; rastlina spomladi kmalu olista
♦ žel. olistati kupeje, vagone opremiti z listi, na katerih so določeni napisi, opozorila

olístan

-a -o:

olistani vagoni

olistano steblo

SSKJ²

olístiti se -im se dov. (í ȋ)
knjiž. dobiti, pognati liste: zima je minila in drevje se je olistilo

olísten

-a -o:

olistene breze

SSKJ²

olíšpati -am dov. (ȋ)
zastar. okrasiti, olepšati: olišpati konje s pisanimi trakovi / te besede so stavek samo olišpale

SSKJ²

olíva -e ž (ȋ)
sad oljke: obirati, stiskati olive
// knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv
♦ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje

SSKJ²

olívast -a -o prid. (ȋ)
knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: olivasta barva

SSKJ²

olíven -vna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na olivo: olivna trgatev / olivni nasadi oljčni / olivno olje; deviško olivno olje katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave
// po barvi podoben olivi: črnolaska z olivnimi očmi / obleka olivne barve

olívno

prisl.:

olivno siv, zelen

SSKJ²

olivín -a m (ȋ)
min. rudnina magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve:

SSKJ²

olívnat -a -o prid. (ȋ)
star. po barvi podoben olivi; oliven: olivnata barva

SSKJ²

olízati tudi olizáti olížem dov. (í á í)
zastar. oblizati: pes mu je olizal roko / bonbon je že precej olizal

SSKJ²

óljar tudi oljár -ja m (ọ̑; á)
kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem olja: postati oljar; istrski oljarji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

óljarica -e ž (ọ̑)
knjiž. oljnica: letošnji pridelek oljaric je dober

SSKJ²

oljárna -e ž (ȃ)
podjetje, obrat za pridobivanje olja: delati v oljarni

SSKJ²

oljárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem olja: razvoj oljarstva

SSKJ²

óljast -a -o prid. (ọ́)
1. podoben olju: oljasta tekočina / oljasto vino
// oljen, oljnat: očistiti oljaste steklenice
2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: oljast glas, smehljaj

óljasto

prisl.:

oljasto tekoč

SSKJ²

óljčen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na oljko: oljčna vejica / oljčni gaji, nasadi / oljčno olje; deviško oljčno olje katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave
● nar. zahodno oljčna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja
♦ zool. oljčna muha muha, katere ličinka uničuje olive, Dacus oleae
// knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: oljčno blago

óljčno

prisl.:

oljčno zelen

SSKJ²

óljčevje -a s (ọ̄)
knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje
// oljčni nasad: griči z oljčevjem

SSKJ²

óljčnica -e ž (ọ̄)
nar. zahodno zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja2: blagoslov oljk na oljčnico
♦ bot. oljčnice lesnate rastline z nasproti razvrščenimi listi, navadno s cveti v socvetjih, Oleaceae

SSKJ²

óljčnik -a m (ọ̄)
knjiž. oljčni nasad: vinogradi in oljčniki

SSKJ²

ólje -a s (ọ́)
1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje; jedilno olje; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte; laneno olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov; ribje olje iz svežih jeter ribe trske; zemeljsko olje nafta; olje za sončenje; peč, svetilka na olje
2. um. slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami: slikati v olju
// slika v tej tehniki: razstava olj; olja in akvareli
● mehanik je menjal olje v avtomobilu motorno olje; knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose; ekspr. namazati otroka z brezovim, leskovim oljem natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; star. hudičevo olje žveplena kislina; knjiž. sta kot olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; vse gre kakor po olju po maslu
♦ avt. detergentno olje; kem. eterično olje; katransko olje pridobljeno z destilacijo katrana za izdelavo motornih goriv; rel. sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; strojn. lahko olje redko tekoče za mazanje strojev; letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas; motorno olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; odpadno olje ki je za prvotni namen že izrabljeno; teh. legirano olje mineralno olje s kemičnimi dodatki; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo

SSKJ²

óljen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na olje: oljne rastline / oljni madeži; oljne steklenice / oljna peč / oljna slika oljnata slika
♦ agr. oljna pogača ali oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično stisnilo olje; oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena; avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; elektr. oljni konzervator s kotlom oljnega transformatorja zvezana posoda, ki omogoča neovirano raztezanje in krčenje olja; oljni transformator transformator, katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; oljno stikalo stikalo, katerega kontaktni elementi so zaradi izolacije v olju; kem. oljni lak lak iz olj s sušilnimi dodatki; oljna kislina organska kislina, ki jo vsebujejo mnoga rastlinska in živalska olja; petr. oljni skrilavci skrilavci, ki vsebujejo (surovo) nafto; strojn. oljna črpalka črpalka za stalno dovajanje olja na mesta v stroju, ki jih je treba mazati; oljna kopel posoda z oljem, ki ga propeler razpršuje na dele stroja, da se oljijo; teh. oljno kazalo priprava, ki kaže višino olja v posodi

SSKJ²

oljeníca -e ž (í)
oljenka: prižgati oljenico

SSKJ²

óljenje -a s (ọ̄)
glagolnik od oljiti: oljenje ležajev / oljenje kože / oljenje morja

SSKJ²

oljénka -e ž (ẹ̄)
svetilka na olje: na kljuki je visela oljenka / oljenka je medlo razsvetljevala prostor

SSKJ²

óljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
mazati z oljem: oljiti strojne dele; z razprševanjem se ležaji enakomerno oljijo / oljiti se pred sončenjem
// prepajati z oljem: oljiti jermen, da se zmehča; oljiti papir
♦ navt. oljiti morje dajati vrečice z oljem v razburkano morje, da se olje razliva in zmanjšuje valovanje ob plovilu

SSKJ²

óljka -e ž (ọ́)
1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk
2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk
● knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru

SSKJ²

óljkar -ja m (ọ̑)
kdor se ukvarja z gojenjem oljk: oljkarji so obnovili oljčni nasad / Društvo oljkarjev Slovenske Istre

SSKJ²

óljkarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oljkarje ali oljkarstvo: oljkarsko društvo; začela se je oljkarska sezona

SSKJ²

óljkarstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem oljk: oživljanja oljkarstva v slovenski Istri so se lotili vrhunski strokovnjaki; zanimanje za oljkarstvo; vinarstvo in oljkarstvo / Poskusni center za oljkarstvo

SSKJ²

óljkin -a -o prid. (ọ̄)
oljkov: oljkina vejica

SSKJ²

óljkov -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčni
● knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva
♦ bot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oljkovína in óljkovina -e ž (í; ọ́)
oljkov les: zabojček iz oljkovine

SSKJ²

óljnat -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina
// ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika
● knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino
2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj

óljnato

prisl.:

oljnato govoriti

oljnato gladka površina morja

oljnato rjav, zelen

SSKJ²

óljnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn., agr. rastline, iz katerih se pridobiva olje: gojiti oljnice; buče, sončnice in druge oljnice
2. priprava za mazanje z oljem: nakapati olje v oljnico / oljnica za šivalne stroje

SSKJ²

óljnik -a m (ọ̑)
knjiž. oljčni nasad: na pobočju hriba so se razprostirali oljniki
♦ strojn. oljnik priprava za mazanje z oljem, montirana pri ležaju; igelni oljnik pri katerem se uravnava dotok olja z iglo

SSKJ²

olóščiti -im dov. (ọ̄)
pološčiti: ološčiti glineno posodo / ološčiti čevlje

olóščen

-a -o:

ološčen parket

SSKJ²

ôlša -e [ou̯ša] ž (ó)
nar. koroško jelša: za hišo rastejo olše in leske

SSKJ²

oltár -ja m (á)
1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar
♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar
// oltarna miza: postaviti kelih na oltar
2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltar
● vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti

SSKJ²

oltárček -čka m (á)
manjšalnica od oltar: v kapelici je tudi oltarček
// mizica, polica (v stanovanju) z nabožnim kipom ali sliko: ob peči so imeli oltarček

SSKJ²

oltáren -rna -o prid. (ā)
nanašajoč se na oltar: oltarni okras; oltarna slika / oltarne stopnice
♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; oltarna miza mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje; rel. oltarni prt

SSKJ²

oltárski -a -o prid. (á)
oltaren: oltarska slika

SSKJ²

olúpek -pka m (ȗ)
s sadeža, gomolja odstranjena lupina, navadno v kosih: bananini, krompirjevi, repni olupki / sušiti jabolka kar v olupkih neolupljena

SSKJ²

olupíti in olúpiti -im dov. (ī ú)
odstraniti lupino, kožo: olupiti jabolko, jajce; olupiti z nožem
// odstraniti lubje: olupiti deblo

olupíti se

in olúpiti se navadno v zvezi s koža

izgubiti zgornje, zunanje plasti:

koža na hrbtu se mu je olupila

/ pog. nos se mu je olupil koža na nosu

olúpljen

-a -o:

olupljen krompir

hrbet ima ves olupljen

SSKJ²

olúskati -am dov. (ȗ)
odstraniti luske s česa: z nožem oluskati ribo

olúskati se

obdati, prekriti se z luskami:

kuščarju se novi rep oluska drugače kot prvotni

SSKJ²

oluščíti in olúščiti -im dov. (ī ú)
1. spraviti zrna iz luščine: oluščiti fižol
// odstraniti luščino: oluščiti bučno seme
2. odstraniti zrna s storža: oluščiti koruzo
3. odstraniti v plasteh s površine: oluščiti blato s čevljev; s stene se je na več mestih oluščil omet odluščil

oluščíti se

in olúščiti se navadno v zvezi s koža

izgubiti zgornje, zunanje plasti:

koža na hrbtu se je oluščila

olúščen

-a -o:

oluščen grah

hrbet ima ves oluščen

SSKJ²

olúžiti -im, in olužíti in olúžiti -im dov. (ū ȗ; ī ú)
1. les. z lužilom povzročiti v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: olužiti les, vrata
2. teh. odstraniti vrhnjo, zgornjo plast s kovine z luženjem: pred cinjenjem ta mesta pločevine olužimo
● star. pred vsemi ga je olužil ostro opomnil, oštel

olúžen

-a -o:

olužen les

SSKJ²

om ipd. gl. ohm ipd.

SSKJ²

óma -e ž (ọ̑)
v meščanskem okolju stara mati, babica: otroci so imeli omo zelo radi

SSKJ²

omáčnica -e ž (ȃ)
čolničasta skodelica za omako: omako je ponudila posebej v omačnici

SSKJ²

omadeževáti -újem dov. (á ȗ)
1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil / omadeževati dušo, vest
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga
2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal
● ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga

omadeževán

-a -o:

omadeževan človek, ugled

SSKJ²

omáganec -nca m (ȃ)
kdor omaga: pomagati omagancem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omágati -am dov. (ȃ)
1. postati nesposoben opraviti, nadaljevati kako delo: začel je kopati, pa je takoj omagal; večkrat so poskušali premakniti kamen, pa so vselej omagali; omagati pri hoji, plavanju / omagati od napora, pod bremenom
// izgubiti moč, moči: delal je, dokler je mogel, zdaj pa je omagal; omagati od lakote; pren. nevihta je že omagala
2. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: na starost so ji omagale oči; srce mu je omagalo

omágan

-a -o:

omagan popotnik

omagan od dela

vsa omagana je sedla za mizo

prisl.: omagano se je zleknil

SSKJ²

omagnétenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od omagnetiti: omagnetenje železa

SSKJ²

omagnétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti kaj magnetno: omagnetiti železno jedro v tuljavi

SSKJ²

omagovánje -a s (ȃ)
glagolnik od omagovati: omagovanje pri hoji / omagovanje pod bremenom

SSKJ²

omagováti -újem nedov. (á ȗ)
postajati nesposoben opravljati, nadaljevati kako delo: omagovati pri hoji
// izgubljati moč, moči: omagovati od žeje; konji so omagovali pod težo tovora
● ekspr. na starost so mu oči omagovale pešale, slabele

omagujóč

-a -e:

omagujoč pod bremenom, je šel proti domu

od vročine omagujoči ljudje

SSKJ²

omàh -áha m (ȁ á)
zastar. razmah, polet: stvar je s tem dobila še večji omah / kolo dobi omah zalet, zagon
● zastar. zvoniti na ves omah zelo

SSKJ²

omahljív -a -o prid. (ī í)
nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: omahljiv človek; glede tega je zelo omahljiv / omahljiv značaj
// ekspr. neodločen2, negotov: bližal se je z omahljivimi koraki

omahljívo

prisl.:

omahljivo reči

SSKJ²

omahljívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) omahuje: omahljivce je obsojal; bil je dvomljivec in omahljivec

SSKJ²

omahljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) omahuje: bila je omahljivka

SSKJ²

omahljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost omahljivega človeka: to je sam zakrivil s svojo omahljivostjo / piše o nestanovitnosti in omahljivosti množic

SSKJ²

omáhniti -em, in omahníti in omáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ) nav. ekspr.
1. priti iz pokončnega položaja zlasti v viseči, ležeči položaj: pri dremanju je omahnila s stola; od utrujenosti je kar omahnila na klop; omahniti čez skalo, v prepad pasti; omahnil je kakor posekano drevo
2. knjiž. omajati se, opešati: vera v zmago mu zaradi tega ni omahnila / njena zvestoba je za nekaj časa omahnila
● star. nazadnje je omahnil tudi on in obljubil pomoč se vdal, odnehal; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil (v grob, smrt) je umrl; vznes. omahnil je pod streli padel, bil ubit; vznes. roka znanega slikarja je za vedno omahnila znani slikar je umrl

SSKJ²

omahovánje -a s (ȃ)
glagolnik od omahovati: zaradi omahovanja je zamudil izredno priložnost / odločil se je brez vsakega omahovanja

SSKJ²

omahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo
2. knjiž. omagovati, pešati: pod težo bremena ji roka omahuje / moči so nam omahovale, bili smo izčrpani / nasprotniki že omahujejo postajajo manj napadalni
3. knjiž. počasi, s težavo hoditi: bataljon je omahoval proti taborišču
● knjiž. ponekod izgovor, naglas omahuje se pojavlja v različnih oblikah, na različnih mestih; ekspr. korak mu omahuje hodi neodločno, negotovo

omahováje

stil. omahujé:

omahovaje je krenil proti kaznilniškemu zidu

omahujóč

-a -e:

omahujoč je stopila k oknu

omahujoči koraki

SSKJ²

omajánje tudi omájanje -a s (ȃ; ā)
glagolnik od omajati: omajanje zaupanja / omajanje gospodarske in politične moči; omajanje ugleda

SSKJ²

omajánost tudi omájanost -i ž (á; ā)
nav. ekspr. lastnost, stanje omajanega: omajanost njegovega upanja jim je jemala pogum / omajanost zdravja
♦ pravn. omajanost zakonske zveze

SSKJ²

omajáti omájem tudi omájati -em tudi -am dov., omájaj omájajte tudi omajájte; omajál tudi omájal (á á; á; ā)
1. narediti, povzročiti, da kaj ni več trdno, stabilno: zasilni šotor je vsaka sapica omajala; potres je omajal temelje stavbe; zob se mi je omajal / ugled se mu je omajal; omajati si položaj
2. narediti, povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več odločen, trden: njegove solze so jo omajale; njihovi ugovori ga niso mogli omajati; nazadnje se je le omajal / njegovega sklepa niso mogli omajati; omajati koga v njegovem prepričanju
3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj pri kom ne obstaja več v prejšnji meri: omajati komu ugled, upanje; to mu je omajalo zaupanje v človeka / prenaporno delo mu je omajalo zdravje
● ekspr. pijača jim je omajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti

omaján

tudi omájan -a -o:

njen odpor je bil s tem omajan

utrditi omajano prijateljstvo

SSKJ²

omájek -jka m (ȃ)
nar. krovni list (koruznega storža): kup omajkov / koruzni omajek
// olupek: krompirjev omajek

SSKJ²

omajíti -ím tudi omájiti -im dov., omájil (ī í; ā)
odstraniti lubje z muževnega debla: omajiti smreko / z nožem omajiti palico
● nar. omajiti piščalko iz vrbovih mladik narediti
// nar. odstraniti lupino, kožo: omajiti krompir / omajiti koruzo oličkati; omajiti prašiča odstraniti ščetine s kože zaklanega prašiča

omajèn

-êna -o tudi omájen -a -o:

omajeno drevo, jabolko

SSKJ²

omáka -e ž (ȃ)
gostljata jed iz različnih živil, ki se servira samostojno ali kot dodatek jedem: krompir preliti z omako / hrenova, paradižnikova, smetanova, vinska omaka; majonezna omaka iz majoneze, vina in juhe; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo; omaka iz kumar / ledvičke v omaki

SSKJ²

omákati -am nedov. (ȃ)
knjiž. namakati: studenec je omakal travnik; podnožje hriba se omaka v reki
// pomakati: omakati prste v vodo
● ekspr. rad si je omakal grlo z dobro kapljico rad je pil

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omalodúšiti -im dov. (ū ȗ)
knjiž. povzročiti, da postane kdo malodušen: hladen sprejem ga ni omalodušil; s svojimi besedami jih je omalodušil

SSKJ²

omalovaževálen -lna -o prid.(ȃ)
omalovažujoč: omalovaževalen gib, glas; omalovaževalne izjave

omalovaževálno

prisl.:

omalovaževalno govoriti o čem

SSKJ²

omalovaževánje -a s (ȃ)
glagolnik od omalovaževati: omalovaževanje njihovih naporov jih je prizadelo; omalovaževanje in zaničevanje / z omalovaževanjem govoriti o kom

SSKJ²

omalovaževáti -újem nedov. (á ȗ)
dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: omalovaževati delo, mnenje, uspehe drugih / omalovaževati nasprotnika podcenjevati; njegove zahteve so omalovaževali jih niso upoštevali

omalovažujóč

-a -e:

omalovažujoč to junaštvo, se je vsem zameril

omalovažujoče izjave

omalovažujoče vedenje

prisl.: omalovažujoče ravnati s kom

omalovaževán

-a -o:

njegova umetnost je bila nepoznana ali omalovaževana

SSKJ²

omáma -e ž (ȃ)
1. stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: v omami je pozabil na vse težave / prevzela ga je omama plesa / po telesu se mu je razlila omama
// kar povzroča to stanje: pijača, ples in druge omame
2. omamljenje: omama s plinom / omama čutov
3. med. narkoza: operacija pri omami

SSKJ²

omámen -mna -o prid. (á ā)
ki povzroča omamo: omamna pijača / omamni pogledi
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamno cvetje / omamen duh, vonj

omámno

prisl.:

omamno dišati

SSKJ²

omámica -e ž (ȃ)
1. star. omotica: omamica mu je zameglila pogled; vinska omamica
2. zastar. nezavest: omamica ga je rešila bolečin

SSKJ²

omamílo -a s (í)
sredstvo, ki povzroča omamo: ta plin je nevarno omamilo / zastar. nekatere tablete so močno omamilo mamilo
♦ med. inhalacijsko omamilo inhalacijski narkotik

SSKJ²

omamíti in omámiti -im, in omámiti -im dov. (ī á; á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute
2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom
3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino
4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo
● ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde

omámljen

-a -o:

ni mrtev, samo omamljen je

omamljen od mamil, petja

SSKJ²

omámljanje -a s (á)
glagolnik od omamljati: omamljanje s plinom / omamljanje z lepoto

SSKJ²

omámljati -am nedov. (á)
1. delati, povzročati, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamljati koga s plinom, strupom / omamljati živali
2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: omamljati koga z govorjenjem, smehom; omamljati se z mamili
● ekspr. čudovite umetnine so omamljale obiskovalce prevzemale, navduševale

omamljajóč

-a -e:

omamljajoče dišave

SSKJ²

omámljenec -nca m (ȃ)
kdor je omamljen: blodnje omamljenca / omamljenec se je zavedel

SSKJ²

omámljenje -a s (ȃ)
glagolnik od omamiti: omamljenje z udarcem / operacija brez omamljenja

SSKJ²

omámljenost -i ž (ȃ)
stanje omamljenega človeka: omamljenost od plina; storiti kaj v omamljenosti / ljubezenska omamljenost

SSKJ²

omamljeváti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. omamljati: prijeten vonj ga je omamljeval

omamljujóč

-a -e:

omamljujoča ljubezen

prisl.: omamljujoče se smejati

SSKJ²

omamljív -a -o prid. (ī í)
omamen: omamljiva pijača / omamljive besede
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamljive vrtnice

omamljívo

prisl.:

omamljivo dišati

SSKJ²

omámnost -i ž (á)
lastnost, značilnost omamnega: omamnost plina / omamnost pomladi

SSKJ²

óman -a m (ọ̑)
bot. rastlina z navadno nedeljenimi listi in rumenimi cveti v koških, Inula: dišeče korenine omana / veliki oman

SSKJ²

omára -e ž (ȃ)
večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini
// v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; glasb. orgelska omara orgelsko ohišje; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja

SSKJ²

omárast -a -o prid. (ȃ)
knjiž. po obliki podoben omari: sanjalo se mu je, da so po zraku vozila omarasta letala
♦ obrt. omarasto pohištvo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na omaro: ogledalo na omarnih vratih
♦ gled. omarni oder lutkovni oder iz treh sten z odprtino za igranje v sprednji steni

SSKJ²

omárica -e ž (ȃ)
manjšalnica od omara:
a) odkleniti omarico; nizka, ozka omarica / garderobna omarica; nočna, knjiž. posteljna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; viseča omarica ki se pritrdi na steno; omarica za čevlje, prvo pomoč
b) omarica s števci in varovalkami / hidrantna omarica z vodovodno pipo in cevmi za gašenje požarov, nameščena v zidu večjih stavb
● knjiž. glasbena omarica glasbeni avtomat
♦ agr. grelna omarica termostat; elektr. kabelska omarica za povezavo in prevezavo kabla z drugimi vodniki; rad. zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki

SSKJ²

omáričen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na omarico: omarični ključ / omarični elementi
♦ arhit. omarično okno okno s širokim okvirom z zunanjimi in notranjimi krili

SSKJ²

omaríja -e ž (ȋ)
nar. gorenjsko zvonjenje zvečer v čast Mariji; avemarija: ob omariji so morali biti otroci doma / omarijo zvoni

SSKJ²

omasôviti -im dov. (ō ȏ)
publ. narediti kaj množično: omasoviti telesno kulturo / organizacija je omasovila svoje vrste jih naredila številčno močnejše

SSKJ²

omasôvljenje -a s (ȏ)
glagolnik od omasoviti: omasovljenje športa / omasovljenje organizacije

SSKJ²

omastíti -ím dov., omástil (ī í) knjiž.
1. namastiti, namazati: omastiti pekač; omastiti vrv
2. pomastiti1, zamastiti: omastil je časopis; pri jedi si je omastil brke

omastíti se

ekspr.

s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso;

pomastiti se:

omastil se je s pečenko

●

ekspr. boji se, da bi se ob svinini preveč omastila zredila

omaščèn

-êna -o:

omaščena brada, obleka

SSKJ²

omávčiti -im dov. (ā)
namestiti mavčno obvezo: omavčiti zlomljeno nogo

SSKJ²

omávžati -am dov. (ȃ)
1. pog. zdrgniti, nadrgniti, navadno s snegom: vrgli so ga v sneg in ga omavžali
2. nar. odstraniti ščetine, ogoliti: omavžati prašiča
● pog., ekspr. omavžati otroke umiti; pog., ekspr. pri kartanju so ga dobro omavžali povzročili, da je potrošil, izdal veliko denarja

SSKJ²

omàz -áza m (ȁ á)
knjiž. namaz, premaz: omaz je suh; bitumenski omaz

SSKJ²

omázati omážem dov., omázala in omazála (á ȃ)
1. knjiž. namazati, premazati: omazati steno z bitumnom, ilovico
2. star. umazati: ne prijemajte predmetov, da jih ne omažete / omazati komu čast

SSKJ²

ombrométer -tra m (ẹ̄)
meteor. dežemer: vremenska hišica z ombrometrom

SSKJ²

ómbudsman -a m (ọ̑)
1. predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; varuh človekovih pravic: pritožiti se ombudsmanu; kandidirati za ombudsmana; evropski ombudsman; poročilo ombudsmana
2. kdor je uradno določen, da kaj ohranja, skrbi za koristi, pravice koga: časopisni ombudsman; finančni ombudsman / ombudsman za bolnike zastopnik pacientovih pravic

SSKJ²

ómbudsmanka -e ž (ọ̑)
predstavnica ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; varuhinja človekovih pravic: mnenje, poročilo ombudsmanke; kandidatka za ombudsmanko

SSKJ²

ómbudsmanski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ombudsmane: ombudsmanska funkcija / ombudsmanska shema

SSKJ²

ómbudsmanstvo -a s (ọ̑)
dejavnost in poslanstvo varuha človekovih pravic: mnogi si ombudsmanstvo še vedno predstavljajo kot izključno pritožbeni organ

SSKJ²

omeceváti -újem tudi omécevati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̄)
zastar. obotavljati se, omahovati: videl je, da omecuje / omecevala je, ali naj gre ali ne

SSKJ²

omečíti -ím in oméčiti -im dov., oméči tudi omêči; oméčil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
omehčati: njegove solze so jo omečile; ni se dal omečiti; ekspr. njen jok bi še kamen omečil / guba nad obrvmi se mu je omečila

SSKJ²

omedíti -ím dov., omédil (ī í)
povzročiti, da postane kaj medno, mehko: omediti sadje; te hruške se hitro omedijo; pren., ekspr. omedil se je in prišel

SSKJ²

omedlélost -i [omedlelost in omədlelost] ž (ẹ́)
knjiž. omedlevica: lotevala se jih je omedlelost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omedléti -ím [omedleti in omədleti] dov., tudi omedlì (ẹ́ í)
1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu
2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila
● zastar. fotografije so že precej omedlele obledele

omedlèl

in omedlél -éla -o:

našli so jo omedlelo

SSKJ²

omedlévanje -a [omedlevanje in omədlevanje] s (ẹ́)
glagolnik od omedlevati: njeno pogosto omedlevanje jih je skrbelo / omedlevanje po čem

SSKJ²

omedlévati -am [omedlevati in omədlevati] nedov. (ẹ́)
1. prihajati v stanje brez zavesti, zavedanja: od vročine so ljudje omedlevali
2. knjiž., ekspr. izgubljati moč, slabeti: vojaki so vse bolj omedlevali; pren. njihovo navdušenje je začelo omedlevati
3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo; medleti: zarja že omedleva / ekspr. ulična svetilka omedleva slabo sveti
4. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: omedlevati po domačih krajih

SSKJ²

omedlévica -e [omedlevica in omədlevica] ž (ẹ̑)
lažja, kratkotrajna nezavest: to jo je tako prestrašilo, da je padla v omedlevico; biti v omedlevici; pren., ekspr. narod se je prebudil iz omedlevice

SSKJ²

omedlévičen -čna -o [omedlevičən in omədlevičən] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na omedlevico: omedlevične slabosti / živeti v omedlevičnih sanjah

SSKJ²

ómega -e tudi -- ž (ọ̑)
zadnja črka grške abecede: alfa in omega [ω]
● ekspr. Shakespeare je zanj alfa in omega samo Shakespeara ceni, občuduje; ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

SSKJ²

omegléti -ím [oməgleti] dov., omeglì in omègli (ẹ́ í)
knjiž. postati nejasen, moten: zrak je omeglel od dima

omeglèl

in omeglél -éla -o:

omeglela okna

od vina omeglele oči

SSKJ²

omeglíti -ím [oməgliti] dov., omeglì in omègli; omèglil (ī í)
narediti kaj nejasno, motno: dim je omeglil ozračje / solze so ji omeglile oči
● knjiž. strah ji je omeglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti

omeglíti se

postati meglen:

nenadoma se je obzorje omeglilo

omegljèn

-êna -o:

omegljen pogled

SSKJ²

omehčánje -a s (ȃ)
glagolnik od omehčati: omehčanje kože

SSKJ²

omehčáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj mehko, mehkejše: milnica je brado omehčala; omehčati kožo / posušeno sadje omehčati v sladki vodi
2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: omehčati koga; z lepo besedo je omehčal njeno srce; ni se dala omehčati; po dolgih prošnjah, nazadnje se je le omehčal in plačal / bolečine so omehčale njegovo voljo naredile jo manj izrazito, močno
♦ kem. omehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli

omehčáti se

ekspr.

postati manj strog, bolj mil:

glas se mu je nenadoma omehčal

poteze na obrazu so se omehčale

●

ekspr. vozli na vrvi se še niso omehčali se še niso zrahljali

omehčán

-a -o:

spregovoril je z omehčanim glasom

omehčana voda

●

sneg je bil že nekoliko omehčan se je udiral, vdajal; ekspr. po polnoči so bili že precej omehčani v nogah so bili negotovi v hoji zaradi vinjenosti

SSKJ²

omehčávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, da postane kaj mehko, mehkejše: z milom omehčavati kožo
2. ekspr. povzročati, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: to omehčava tudi mojega očeta

SSKJ²

omehkúžiti -im dov. (ú ȗ)
star. pomehkužiti: udobno življenje človeka omehkuži; v toplem hlevu se živina omehkuži

omehkúžen

-a -o:

omehkuženi ljudje

SSKJ²

omehúriti se -im se dov. (ú ȗ)
knjiž. pokriti se z mehurji: koža opečenca se je omehurila

omehúrjen

-a -o:

omehurjen od kopriv

SSKJ²

omèj -êja m (ȅ é)
bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda

SSKJ²

omêjek -jka m (ȇ)
knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na omejku; po omejkih se je zaraslo grmovje / v omejku je pel slavček
// travnat del med cesto in njivo, vrtom: živina se pase po omejku ob cestnem jarku

SSKJ²

omejênček -čka m (é)
ekspr. manjšalnica od omejenec: mali omejenček se je igral na tleh / imeli so ga za omejenčka

SSKJ²

omejênec -nca m (é)
nav. ekspr. omejen, neumen človek: le omejenci bi verjeli takemu dokazu; ne bodite taki omejenci / duševni omejenec

SSKJ²

omejênost -i ž (é)
1. lastnost, značilnost omejenega:
a) časovna omejenost pojava; pokrajinska omejenost upora / omejenost pooblastila
b) očitati komu omejenost in duhovno ozkost / omejenost takega ravnanja je očitna / duševna, nazorska omejenost / v svoji omejenosti ni na to nikoli pomislil
2. ekspr. kar je omejeno, neumno: zapisal je nekaj omejenosti

SSKJ²

omejeválec -lca m (ȃ)
kar kaj omejuje: nizka raven povpraševanja je največji omejevalec rasti proizvodnje; omejevalec hitrosti; omejevalec vrtljajev motorja

SSKJ²

omejeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na omejevanje: omejevalni ukrepi / omejevalne pripombe

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omejeválnik -a m (ȃ)
strojn. priprava, ki omejuje hitrost gibanja stroja, strojnega dela: omejevalnik pri dvigalu / omejevalnik hitrosti
♦ rad. vezje v sprejemniku, ojačevalniku, ki omejuje amplitude električnih signalov

SSKJ²

omejevánje -a s (ȃ)
glagolnik od omejevati: naprava za omejevanje hitrosti dvigala / predlogi za omejevanje investicij / kritizirati omejevanje zgodovine na Evropo

SSKJ²

omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje

omejeváti se

publ.

kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:

jaz se od tega stališča omejujem

omejujóč

-a -e:

omejujoča določila

omejeván

-a -o:

omejevan v razvoju

SSKJ²

omejítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od omejiti: omejitev parcele / sporazum o omejitvi oboroževanja / omejitev prostosti
♦ avt. znak za omejitev hitrosti
2. dejstvo, da je kaj omejeno: upoštevati omejitve; odpraviti omejitve vpisa na fakulteto / ublažiti trditev z nekaterimi omejitvami

SSKJ²

omejíti -ím dov., omêjil (ī í)
1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav
2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum
3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor
4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine
b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje
// preprečiti širjenje kakega pojava: omejiti požar, upor
// narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo
5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost
6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi
● publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti

omejíti se

publ.

pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:

člani so se omejili od predsednikove izjave

javno se omejiti

omejèn

-êna -o

deležnik od omejiti:

imeti omejen delovni čas

požar je bil hitro omejen

hitrost je omejena

število udeležencev je omejeno

pojav je časovno omejen

/ z visokimi gorami omejeno jezero

publ.

majhen,

skromen:

akcija je imela omejen učinek

imeti omejene možnosti za uspeh

razpolagati z omejenimi sredstvi

ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti:

bil je dober, ampak omejen človek

/ duševno, nazorsko omejen

/ ekspr. ljudje omejene pameti

ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: omejen obraz / omejena izjava; tako ravnanje se mi zdi omejeno

♦

geom. na obeh straneh omejena črta; z ravnimi ploskvami omejeno telo; mat. omejena množica množica, ki ne sega čez vse meje; omejeno zaporedje zaporedje, ki ima spodnjo in zgornjo mejo; pravn. omejeno jamstvo jamstvo, ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom družba, pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev

SSKJ²

omejítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na omejitev: omejitveni ukrepi

SSKJ²

omejljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da omejiti: tudi ta pravica je omejljiva

SSKJ²

oméla -e ž (ẹ̄)
bot., v zvezah: bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; rumena omela grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; evropsko ohmelje

SSKJ²

omêlast -a -o prid. (é)
ekspr. podoben omelu, metli: ima košate omelaste brke / kobila z omelastim repom

SSKJ²

omêlce -a s (ē)
manjšalnica od omelo: očistiti pohištvo z omelcem

SSKJ²

omêlo -a s (é)
priprava za ometanje, pometanje, navadno iz šopov žime, ščetin z daljšim držajem: oviti mokro krpo na omelo; z omelom odstraniti pajčevino; shramba za metle in omela / pečno omelo; žično omelo; omelo iz bombažnih res
● ekspr. pod nosom ima prava omela zelo košate brke

SSKJ²

omémba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od omeniti: vznemirila ga je omemba njegovega imena / že omemba slovesa ji je pokvarila razpoloženje; omembe vredna zgodba / ekspr. to ni niti omembe vredno; star. med odličnimi vzgojitelji zaslužita omembo tudi tadva da sta omenjena
// pripomba, opomba: to sklepajo iz njegovih spisov in raztresenih omemb

SSKJ²

ómen -a m (ọ̄)
knjiž. znamenje, kateremu se pripisuje, da kaj napoveduje: to je dober, slab omen za prihodnost

SSKJ²

omencáti -ám [oməncati] dov. (á ȃ)
pomencati: omencala je predpasnik; omencati si oči
● omencal si je premražene roke zmencal
♦ agr. omencati proso ometi

SSKJ²

omének -nka m (ẹ̑)
star. omemba: tu so prvi omenki naše pripovedne pesmi

SSKJ²

omenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omeniti: protestirali so že proti sami omenitvi njegovega imena; o tem smo pričakovali vsaj omenitev

SSKJ²

omeníti in oméniti -im dov. (ī ẹ́)
1. na kratko, nekoliko spregovoriti o kom: od takrat ga ni nikoli več omenila; ko sem mu jo omenil, se je razjezil / mimogrede, na kratko, posebej omeniti; ekspr. tega ni niti z besedico omenila / na tem mestu naj omenimo rudišča, zastar. rudišč / v svojem članku je omenil avtor tudi njegovo ime navedel
2. navadno z odvisnim stavkom na kratko reči, povedati: omenili smo že, kako živijo

oménjen

-a -o:

tako piše v omenjenem članku

omenjeno nedeljo ni nihče igral

/ v povedni rabi naj bo omenjeno še to, da so na koncu izgubili

SSKJ²

oménjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od omenjati: pri omenjanju njegovega imena je zardela / motilo ga je nenehno omenjanje, da so igro izgubili

SSKJ²

oménjati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat na kratko, nekoliko spregovoriti o kom: v svojih pripovedovanjih ga rad omenja; večkrat jo je omenjal / tega ni treba posebej omenjati; ekspr. slovensko vprašanje se ni niti malo omenjalo / njegovo ime omenja v mnogih sestavkih navaja
2. navadno z odvisnim stavkom govoriti, pripovedovati: kar sem prej omenjal, ne drži / ekspr. to je bilo dosti hudo, da ne omenjam vsega drugega; da je bilo tam nevarno, mi ni treba posebej omenjati

oménjan

-a -o:

večkrat omenjana imena

SSKJ²

omériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. premeriti (z očmi): omerila ga je od nog do glave / jezno nas je omeril z očmi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omêrta -e ž (ȇ)
mafijski zakon o molčečnosti: člani združbe prisegajo na omerto, kazen za prelomljeno zaobljubo pa je smrt; prekršiti omerto

SSKJ²

omesenéti -ím dov. (ẹ́ í)
bot. postati mesnat: cvetišče, steblo omeseni

omesenèl

in omesenél -éla -o:

omeseneli listi

SSKJ²

omesíti in omésiti -im dov. (ī ẹ́)
zamesiti, umesiti: omesiti testo

oméšen

tudi omésen -a -o:

z maslom in jajci omešena pogača

SSKJ²

omésti1 omédem in ométem in omêsti omêdem in omêtem dov., stil. omèl oméla in omêla (ẹ́; é)
narediti, da se iz smetane izloči maslo: danes še ni omedla / omesti maslo

SSKJ²

omêsti2 omêtem tudi omêdem dov., omêtel in ométel omêtla tudi omêdel in omédel omêdla, stil. omèl omêla (é)
očistiti z metlo, omelom: omesti dimnik; omesti stene pred pleskanjem / omesti z metlo; pren., ekspr. konj ga je ometel z repom
// z ometanjem, pometanjem odstraniti: omesti pajčevino, prah; omesti si sneg z obleke
♦ čeb. omesti čebele s satja

ometèn

tudi omedèn -êna -o:

ometen dimnik

ometen sat

SSKJ²

omèt -éta m (ȅ ẹ́)
na zid enakomerno nanesena malta: omet se kruši, odpada, poka; odstraniti, zgladiti omet; napeljava je pod ometom; omet je še svež / brizgani omet; notranji, stenski, stropni, zunanji omet
♦ arhit. nakljuvati omet v star omet vsekati brazde, točke, da se nanj lahko prime nov omet; grad. fini omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene; grobi omet iz debelejšega peska; prani omet iz pranega (umetnega) kamna

SSKJ²

ometáča1 -e ž (á)
orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; zidarska žlica: ometača in zidarsko kladivo

SSKJ²

ometáča2 -e ž (á)
zastar. omelo: vzel je ometačo in pomagal pri čiščenju

SSKJ²

ométalo tudi ometálo -a s (ẹ́; á)
zastar. omelo: pomesti pepel z ometalom

SSKJ²

ométanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od ometati1: ometanje dimnikov / ometanje čebel s satja

SSKJ²

ométati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. čistiti z metlo, omelom: ometati dimnik, peč; ometati stene pred beljenjem
// z ometanjem, pometanjem odstranjevati: ometati pajčevine, prah, saje
♦ čeb. ometati čebele s satja
2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: privzdignila je krilo, da ne bi ometala po tleh; dolga vrv ometa po zidu / maček jo je ometal z repom po nogah
● ekspr. kar naprej ometa okrog hiše hodi

SSKJ²

ométati2 -am nedov. (ẹ̄)
delati, da se iz smetane izloči maslo; mesti1: naučil se je ometati / ometati maslo

SSKJ²

ométati3 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. nar. ometavati: ko je ometal hišo, se je ponesrečil
2. star. obmetavati: ometali so ga s kamni in blatom / nasprotnike je ometal z najgršimi psovkami

SSKJ²

ométati4 -am nedov. (ẹ̑)
zastar. zanikovati, ne priznavati: te resnice ni mogoče z ničimer ometati; ometali so njegove trditve; ometati veljavnost oporoke

SSKJ²

ometáti5 oméčem dov., omêči omečíte; omêtal (á ẹ́)
1. enakomerno nanesti malto na zid: hišo so že ometali; ometati s cementno malto / ometati zid
2. star. obmetati: otroci so ga ometali z blatom / veje so ga ometale s cvetjem

ometán

-a -o:

ometan strop, zid

hiša je že ometana

SSKJ²

ometávanje -a s (ȃ)
glagolnik od ometavati: ometavanje hiše; apno za ometavanje

SSKJ²

ometávati -am nedov. (ȃ)
1. enakomerno nanašati malto na zid: začeli so ometavati; ometavati hišo
2. star. obmetavati: ometavati psa s kamni / nasprotnike so ometavali z najgršimi psovkami

SSKJ²

ométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na omet: ometni prah
♦ elektr. ometna inštalacija inštalacija z vodniki v ometu

SSKJ²

ométi ománem dov., nam. omét in omèt (ẹ́ á)
agr. ločiti zrna prosa od latov s stopanjem po njih: letos so že omeli in omlatili / ometi proso

SSKJ²

omética -e ž (ẹ̑)
obrt. vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje: ometica in križni vbod / šivati na ometico entlati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ómica -e ž (ọ̑)
ljubk. manjšalnica od oma: omica je nevarno zbolela

SSKJ²

omíka -e ž (ȋ) knjiž.
1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / človek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko
2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva

SSKJ²

omíkanec -nca m (ȋ) knjiž.
1. kulturen človek: divjaki in omikanci
2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi

SSKJ²

omíkanost -i ž (ȋ) knjiž.
1. kulturnost: to dokazuje njegovo visoko omikanost / omikanost naroda / ekspr. omikanost stila izdelanost, izoblikovanost
2. izobrazba: pridobiti si omikanost z lastno pridnostjo

SSKJ²

omíkati -am dov. (ȋ) knjiž.
1. razviti, kultivirati: omikati jezik
2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale; omikati in olikati / omikati divjake civilizirati

omíkan

-a -o

deležnik od omikati:

jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen

biti omikan v nemških šolah

star.

ki ima izobrazbo;

izobražen:

učitelj je bil edini omikani človek v vasi

/ biti pesniško omikan

SSKJ²

omilítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omiliti: omilitev posledic nesreče
♦ pravn. izredna omilitev kazni po pravnomočni sodbi

SSKJ²

omíliti -im dov. (ī)
1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis
// narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa
// narediti kaj manj ostro, negativno: omiliti izjavo, kritiko, mnenje
2. narediti, da se kaj pojavlja
a) v manj visoki stopnji: omiliti carine / omiliti zahteve
b) v manj izraziti obliki: omiliti stanovanjsko stisko; vihar se je omilil; knjiž. strmina se je nekoliko omilila zmanjšala
3. star. priljubiti, prikupiti: s svojim pripovedovanjem mi je kraj zelo omilil; knjiga se je mnogim omilila

omíljen

-a -o:

omiljena oblika romantike

to je omiljena snov njihovih pogovorov

SSKJ²

omíljenje -a s (ȋ)
glagolnik od omiliti: omiljenje predpisov / omiljenje ostrine

SSKJ²

omiljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od omiljevati: omiljevanje posledic poplave / omiljevanje nasprotij

SSKJ²

omiljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe
// delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo
// delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve
2. delati, da se kaj pojavlja
a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve
b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja
3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale

SSKJ²

omilováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. pomilovati, sočustvovati2: vsi so omilovali nesrečno dekle / omilovati svojo usodo objokovati

SSKJ²

ominózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki napoveduje zlasti kaj slabega, hudega: vojna je ominozna beseda / ominozni ukrepi

SSKJ²

omíselje -a [omisəlje] s (ȋ)
star. miselnost, mišljenje: to se je kot rak zajedlo v njihovo omiselje / tako omiselje odklanja mnenje

SSKJ²

omísliti si -im si dov., omíšljen (í ȋ)
ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti

omísliti

star.

preskrbeti,

oskrbeti:

omislil ji je gramofon

/ omisliti koga z vsem potrebnim

SSKJ²

omíšljati si -am si nedov. (í)
1. ekspr. kupovati si, priskrbovati si: vedno si omišlja obleke po zadnji modi; omišljal si je čedalje več parcel / za njo so si začele omišljati klobučke tudi njene vrstnice začele nositi
2. knjiž. raziskovati, proučevati: objavil je vrsto podatkov, gradiva pa ni omišljal in razlagal

SSKJ²

omíti omíjem dov., omìl (í ȋ)
star. umiti: omiti umazana tla; omiti se z mrzlo vodo / omiti madež, rano izmiti

omít

-a -o:

omita okna

SSKJ²

omízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na omizje: omizni pogovori / omizni sosed

SSKJ²

omízje -a s (ȋ)
1. skupina ljudi, ki sedijo za isto mizo: omizje je začelo peti / igralno, pivsko omizje / stalno omizje / ekspr. ideje Zoisovega omizja družbe, kroga
// navadno uradno srečanje, na katerem udeleženci izmenjujejo mnenja, stališča: organizirati, pripraviti strokovno, tehnično omizje; regionalno delovno omizje; udeleženci pogajalskega omizja / književniško omizje na temo Slovenska poezija zadnjega desetletja / televizijsko omizje oddaja, kjer udeleženci izmenjujejo mnenja, stališča; povabiti goste v Omizje oddajo Omizje
2. ekspr. večja miza s pripadajočimi stoli, klopmi: družba ima svoje omizje; prazno omizje / vstati izza omizja

SSKJ²

omíznik -a m (ȋ)
knjiž. član omizja: nekateri omizniki so že vstajali

SSKJ²

omláčiti -im in omlačíti -ím dov., omláčil (á ā; ī í)
knjiž. narediti mlačno: omlačiti jed

omláčiti se

, in omlačíti se

postati mlačen:

mleko se je omlačilo

/ po tem dogodku se je njuno prijateljstvo omlačilo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omladéti -ím dov. (ẹ́ í)
star. pomladiti se: med vnuki je omladel / drevje spomladi omladi
● star. ko hruška omladi, je prav okusna postane godna

omladèl

in omladél -éla -o:

omladelo drevo

SSKJ²

omladína -e ž (í)
zastar. mladina: navdušenje omladine

SSKJ²

omladínec -nca m (ȋ)
zastar. mladinec: nekateri omladinci so glasovali zoper predlog

SSKJ²

omladínski -a -o prid. (ȋ)
zastar. mladinski: omladinska organizacija

SSKJ²

omladíti -ím dov., omládil (ī í)
star. pomladiti: s kopelmi omladiti telo / vino je starca omladilo

omladíti se

pomladiti se:

drevje se je spomladi omladilo

●

star. hruške so se omladile in postale sladke so postale godne; star. luna se je omladila nastopil je prvi krajec

♦

agr. omladiti lan izgoditi

omlajèn

-êna -o:

imeti omlajen obraz

SSKJ²

omláhniti -em dov. (á ȃ)
star. postati mlahav: roke in noge so bolniku omlahnile / v brezdelju jim je duh omlahnil
● zastar. pazi, da ti načrt ne omlahne se ne izjalovi

SSKJ²

omlatíti in omlátiti -im dov., prvi pomen tudi omláčen (ī á)
1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja: omlatiti ajdo, ječmen, pšenico / pri sosedovih so že omlatili končali mlačev
2. star. natepsti, pretepsti: fantje so pošteno omlatili izzivalca
● ekspr. v trenutku je omlatil kos kruha pojedel; ekspr. pri nas si omlatil pojdi; nisi zaželen

SSKJ²

omléda -e ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: kako je bilo mogoče, da so uprizorili tako omledo

SSKJ²

omléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr.
1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna
// zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus
2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik

omlédno

prisl.:

omledno govoriti

SSKJ²

omlédnost -i ž (ẹ́)
nav. ekspr. lastnost, značilnost omlednega: omlednost jedi / zgodba je napisana z odbijajočo omlednostjo / njenih omlednosti ima že čez glavo

SSKJ²

omléta -e ž (ẹ̑)
palačinki podobna jed iz stepenih jajc, v katera so navadno vmešani različni dodatki: peči omlete; nadev, testo za omlete / gnjatna, skutina omleta; krompirjeva, zelenjavna omleta; omleta z gobami, s sirom / jajčna omleta / pohorska omleta sladica iz biskvitnega testa, nadevana z vloženimi brusnicami in obložena s stepeno sladko smetano

SSKJ²

omléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na omleto: omletno testo / omletna ponev plitva ponev z ročajem

SSKJ²

ómnibus -a m (ọ̑)
1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego
2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus
// z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov
♦ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; v prid. rabi: omnibus film, revija

SSKJ²

ómnibusen -sna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na omnibus: omnibusna proga / omnibusna pripoved

SSKJ²

omnipoténten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. vsemogočen, vpliven: omnipotentni visoki uradniki

SSKJ²

omočíti omóčim dov. (ī ọ́)
1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice
2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo
// pomočiti: omočil je palec v vodo
♦ knjiž., ekspr. tudi oni si morajo omočiti grlo kaj popiti; star. starki so se omočile oči postale solzne

omóčen

-a -o:

omočen klobuk

omočena tla

SSKJ²

omočljív -a -o prid. (ī í)
kem. ki se veže z vodo: omočljiva snov

SSKJ²

omodréti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. pomodreti: grozdje se je napelo in omodrelo / nos mu je omodrel

omodrèl

in omodrél -éla -o:

omodrele ustnice

SSKJ²

omogóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od omogočati: omogočanje dela znanstvenim delavcem

SSKJ²

omogóčati -am nedov. (ọ́)
delati, povzročati, da je kaj mogoče: ugodni podnebni pogoji so omogočali trajno naselitev; omogočati delovanje, gibanje, kontrolo, rast; omogočati otrokom šolanje / omogočati pogoje za delo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omogočeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. omogočati: lega ob morju je omogočevala trgovanje s sosednjimi deželami; omogočevati otrokom šolanje

SSKJ²

omogóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
narediti, povzročiti, da je kaj mogoče: znanje mu je omogočilo uspešno delo; omogočiti nastop, rast, razvoj, šolanje; gradnjo so omogočili z mednarodnimi krediti

omogóčen

-a -o:

omogočen je vpis na univerzo

SSKJ²

omôlkniti -em [omou̯kniti] dov., tudi omolkníte; tudi omolkníla (ó ȏ)
zastar. obmolkniti: ob tem spominu sta oba omolknila

SSKJ²

omoríka in omórika -e ž (í; ọ̑)
bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami, Picea omorica: omorika v parku / smreka omorika

SSKJ²

omòt -óta m (ȍ ọ́) knjiž.
1. ovoj, ovitek: omot se je raztrgal; papirnati omot; omot iz polivinila
2. kuverta: dati vizitko v omot; napisati naslov na omot
3. paket, zavoj: poslati omot po pošti; prenašati težke omote

SSKJ²

omótati -am tudi omotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ)
knjiž. oviti, zaviti: omotati vrvico okrog česa; knjigo omotati s papirjem / rano so mu skrbno omotali obvezali / omotali so ga v suknjo zavili, oblekli

omótan

tudi omotán -a -o:

zavitek je bil omotan z rdečim trakom

ekspr. ženska je bila vsa omotana

SSKJ²

omotávanje -a s (ȃ)
glagolnik od omotavati: omotavanje z vrvico

SSKJ²

omotávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. ovijati, zavijati: vrat mu je skrbno omotavala, da se ne bi prehladil

SSKJ²

omóten -tna -o prid. (ọ̄)
star. omotičen: imeti omotno glavo / omotna pijača, rastlina
♦ bot. omotna ljuljka med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi, Lolium temulentum

omótno

prisl.:

omotno dišeče rože

SSKJ²

omótenost -i ž (ọ́)
star. stanje omotenega človeka: omotenost in prava pijanost / v duševni omotenosti narediti samomor

SSKJ²

omótica -e ž (ọ̑)
1. stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z občutkom telesne slabosti: obšla ga je omotica; zdramiti se iz omotice; hoditi kakor v omotici / ekspr. vinska omotica se mu je že izkadila / star. prebuditi se iz globoke, trdne omotice nezavesti, omedlevice
2. zastar. omotična snov, sredstvo: primešati pijači omotice

SSKJ²

omótičav -a -o prid. (ọ̑)
nagnjen k omotici: rada jo boli glava in omotičava je

SSKJ²

omótičen -čna -o prid.(ọ̄)
nanašajoč se na omotico: omotičen človek; glavo je imel težko in omotično / omotično spanje
// ki povzroča omotico: omotična globina, višina; omotična snov / omotičen vonj

omótično

prisl.:

omotično dišati

omotično globok prepad

●

ekspr. omotično visoke cene zelo visoke, pretirane

SSKJ²

omótičnost -i ž (ọ̄)
značilnost, stanje omotičnega: omotičnost bolnika; omotičnost od vina / obšla, prevzela ga je omotičnost omotica

SSKJ²

omotíti in omótiti -im dov. (ī ọ́) knjiž.
1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet
● ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala
2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi

omóten

stil. omóčen -a -o:

omoten od dima, pijače

SSKJ²

omotljív -a -o prid. (ī í)
zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj

SSKJ²

omotvóziti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. z vrvjo privezati: omotvozil je kravo in jo odgnal / ujetnika so dobro omotvozili zvezali, povezali

SSKJ²

omožátiti se -im se dov. (á ȃ)
ekspr. postati možat, dorasel: dozorel je in se omožatil / obraz se mu je precej omožatil

SSKJ²

omožênka -e ž (é)
ekspr. poročena ženska: ima razmerje z omoženko; samske in omoženke

SSKJ²

omožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omožiti: bila je proti njeni omožitvi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omožíti se -ím se dov., omóžil se (ī í)
v zvezi z osebo ženskega spola poročiti se: že zdavnaj bi se lahko omožila / omožiti se na kmetijo

omožíti

ekspr.

dati, oddati v zakon:

omožiti hčer

/ dobro, slabo jo je omožila

omožèn

-êna -o:

ima dve omoženi sestri

SSKJ²

omračênec -nca m (é)
knjiž. duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnišnica za omračence

SSKJ²

omračênje -a s (é)
glagolnik od omračiti: omračenje čela / omračenje spomina / umsko omračenje

SSKJ²

omračênost -i ž (é)
lastnost, stanje omračenega: omračenost njegovega pogleda ga je vznemirila / umska omračenost

SSKJ²

omračeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. delati nejasno, zmedeno: lažne trditve omračujejo resnico
● knjiž. um se ji omračuje postaja duševno bolna
2. delati mračno, temno: meglice so omračevale luno; pren. trpljenje mu je omračevalo zadnja leta življenja

SSKJ²

omračítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omračiti: omračitev obraza / omračitev uma

SSKJ²

omračíti -ím dov., omráčil (ī í) knjiž.
1. narediti mrko, neprijazno: težave mu niso omračile obraza; zaradi takega govorjenja se mu je čelo omračilo
2. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je omračila duha; tudi vino mu ni omračilo glave; zaradi mnogih dogodkov se mu je omračil spomin
3. narediti mračno, temno: nobena meglica ni omračila neba; za hip se je soba omračila
● knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; knjiž., ekspr. pred očmi se mu je omračilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zdelo, da vidi nejasno, mračno

omračèn

-êna -o

deležnik od omračiti:

omračen obraz

človek z omračenim umom

ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost:

njihovi omračeni pogledi niso obetali nič dobrega

SSKJ²

omrazíti -ím in omráziti -im dov., omrázil (ī í; ā ȃ)
star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: sovražnik je hotel mladini omraziti naš jezik; dom so mu popolnoma omrazili

omražèn

-êna -o in omrážen -a -o in omrazèn -êna -o in omrázen -a -o

osovražen:

pri vseh je bil omražen

v njem so gledali pripadnika omražene oblasti

SSKJ²

omráznica -e ž (ȃ)
nar. tolminsko drobna, majhna snežinka: naletavale so omraznice

SSKJ²

omréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. prevleči z mreno: tanki oblaki so omrenili nebo

SSKJ²

omréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok
♦ elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave
2. nanašajoč se na omrežje 2: omrežni kabel, priključek, protokol; omrežna naprava, oprema / omrežna kartica naprava, ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem / omrežni strežnik, tiskalnik / omrežni računalnik; omrežna povezava

SSKJ²

omréženost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost omreženega: poskrbeli so za informacijsko omreženost občanov; globalna omreženost

SSKJ²

omreževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. obdajati, ograjevati z mrežo: omreževati vrt / pajčevina je omreževala travo
2. povezovati v omrežje, vzpostavljati omrežje na določenem območju: telekomunikacijsko podjetje je v sodelovanju z vlado začelo omreževati državo
3. ekspr. zvijačno pridobivati si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ona zna omreževati moške

SSKJ²

omréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. knjiž. obdati, ograditi z mrežo: omrežiti taborišče / omrežiti okno zamrežiti; nebo se je omrežilo z oblaki
2. povezati v omrežje, vzpostaviti omrežje na določenem območju: namestil je omrežno kartico in omrežil računalnik; omrežiti vsa večja mesta
3. ekspr. zvijačno pridobiti si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ta ženska je že marsikoga omrežila / omrežiti komu pamet, srce
4. knjiž., ekspr. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdati: knjiga ga je omrežila z novimi idejami / misel na bolnega očeta ga je omrežila z žalostjo

omréžen

-a -o:

omreženo okno

SSKJ²

omréžje -a s (ẹ̑)
1. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju: električno, vodovodno omrežje; železniško omrežje je gosto / omrežje prekopov / okvara na telefonskem omrežju / z oslabljenim pomenom izboljšati cestno omrežje ceste / mobilno omrežje brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon
♦ elektr. razdelilno omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem; ptt krajevno telefonsko omrežje ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje
2. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem območju: trgovsko, zdravstveno omrežje / računalniško omrežje sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij; družabno omrežje spletna storitev, kjer se uporabniki povezujejo med seboj in si delijo različne vsebine; družbeno ali socialno omrežje družabno / omrežje šol
// med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost; mreža: organizirati obveščevalno omrežje / omrežje sodelavcev
3. knjiž. (kovana okenska) mreža: omrežje na oknih banke, zapora / okensko omrežje
4. knjiž., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži; mreža: omrežje žilic na roki

SSKJ²

omrežnína -e ž (ī)
plačilo za uporabo elektroenergetskega omrežja: višina omrežnine; spremembe omrežnin različno vplivajo na končne cene električne energije; omrežnina za gospodinjske uporabnike

SSKJ²

omŕsiti se -im se dov. (ŕ r̄)
zastar. kaj malega pojesti: danes se še nisem omrsil
● zastar. noben petek se ni omrsil ni jedel mesnih jedi; zastar. fant in dekle sta se omrsila imela spolni odnos

SSKJ²

omršavéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati zelo suh, zelo shujšan: voli so ob slabi krmi kmalu omršaveli; ekspr. oče je od skrbi čisto omršavel

omršavèl

in omršavél -éla -o:

omršavel obraz

omršavela živina

SSKJ²

omrtvélost -i ž (ẹ́)
stanje omrtvelega: omrtvelost udov / zbuditi se iz omrtvelosti / omrtvelost v kulturnem življenju / duševna omrtvelost

SSKJ²

omrtvênje -a s (é)
glagolnik od omrtveti: omrtvenje nog / omrtvenje duha

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

omrtvéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati neobčutljiv, brezčuten: roke in noge so mu omrtvele; po injekciji so mu omrtvele mišice na obrazu; sedel je nepremično, kakor da je omrtvel / omrtveti od strahu
// ekspr. postati manj dejaven, manj delaven: v zadnjih letih je popolnoma omrtvel

omrtvèl

in omrtvél -éla -o:

omrtveli deli telesa

SSKJ²

omrtvíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od omrtvičiti: lokalno omrtvičenje; omrtvičenje živca / omrtvičenje ustvarjalnega duha

SSKJ²

omrtvíčenost -i ž (ȋ)
stanje omrtvičenega: omrtvičenost je popuščala; zdramiti se iz omrtvičenosti / omrtvičenost telesa in duha

SSKJ²

omrtvíčiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je omrtvičil noge; z udarcem mu je omrtvičil roko
♦ med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov
2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: razmere so ga omrtvičile / beda je omrtvičila njegovo življenje; omrtvičiti voljo
// ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni zameti so omrtvičili promet; omrtvičiti osvobodilno gibanje

omrtvíčen

-a -o:

omrtvičen del telesa

bil je ves omrtvičen od strahu

SSKJ²

omrtvítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od omrtviti: omrtvitev zobnega živca

SSKJ²

omrtvíti -ím dov., omŕtvil (ī í)
1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: kap mu je omrtvila desno stran / svetloba mu je omrtvila oči
// med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov: pred operacijo so mu omrtvili nogo / omrtviti živec
2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: utrujenost ga je omrtvila; pren. teror je za nekaj časa omrtvil navdušenje množic za osvobodilno gibanje
// ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni meteži so omrtvili cestni promet

omrtvèn

-êna -o:

omrtvene noge

ta dejavnost je precej omrtvena

SSKJ²

omŕviti -im dov. (ŕ ȓ)
zastar. rahlo odlomiti, odtrgati: omrvil je nekaj kruha in drobtine natresel siničkam / omrviti koruzo oluščiti, orobkati

SSKJ²

omŕza -e ž (ȓ)
star. velik odpor, sovraštvo: ta občutek se je v njem stopnjeval do omrze

SSKJ²

omŕzel -zla -o [omərzəu̯] prid. (ŕ)
star. otrpel, premrl: omrzli prsti; greje si omrzle noge; prim. omrzniti

SSKJ²

omrzéti -ím dov. (ẹ́ í) star.
1. z dajalnikom postati zoprn: celo petje ji je omrzelo; življenje mu je do skrajnosti omrzelo
2. postati nedostopen, hladen: po tem dogodku je omrzel / pogled mu je omrzel

omrzèl

in omrzél -éla -o:

omrzelo ime

SSKJ²

omrzíti -ím dov., omŕzil (ī í) star.
1. z dajalnikom narediti, da postane kdo, kaj zoprn: hoteli so ga ogrditi in omrziti; učenje mu je šolo omrzilo; življenje doma se mu je omrzilo
2. (zelo) zasovražiti: po tem dogodku ga je omrzil; omrzil je svoj rojstni kraj

omrzèn

-êna -o tudi omržèn -êna -o

osovražen:

videl je svoje omrzene gospodarje

SSKJ²

omŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž.
1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila
2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo
● ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetno

omŕznjen

-a -o:

omrznjen krompir

omrznjene noge;

prim. omrzel

SSKJ²

omuhávati se -am se nedov. (ȃ)
1. nar. obotavljati se, obirati se: šel je nerad, zato se je omuhaval
2. star., v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: omuhava se okrog sosedove hčerke

SSKJ²

omúliti -im dov., omulíla tudi omúlila (ú ū)
1. z gobcem potrgati in pojesti: krava je omulila nekaj šopov trave
2. knjiž., ekspr. pristriči, skrajšati: omuliti brado, rep

omúljen

-a -o:

omuljeni travniki

tu je zdaj vse omuljeno pomuljeno

●

ekspr. omuljena srajca oguljena, izrabljena

SSKJ²

omúžiti -im, in omužíti in omúžiti -im dov.(ū ȗ; ī ú)
zastar. olupiti, obeliti (kaj muževnega): omužiti hlode

omúžiti se

, in omužíti se in omúžiti se

postati muževen:

trte so se omužile

SSKJ²

òn ôna -o stil. -ó zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nj oziroma -enj [ənj] , če se predlog končuje na soglasnik; ž. njé, njêj tudi njèj tudi njì, njó, njêj tudi njèj tudi njì, njó, enklitično rod. je, daj. ji, tož. jo, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -njo; s. kakor m., le tož. ôno stil. onó tudi njêga; mn. m. ôni stil. oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími, enklitično rod., tož. jih, daj. jim, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nje; ž. ône stil. oné dalje kakor m.; s. ôna stil. oná dalje kakor m.; dv. m. ônadva tudi onádva stil. ôna, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh stil. njú, njíma tudi njíma dvéma, njíju tudi njìh tudi njìh dvá stil. njú, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh tudi njíma tudi njíma dvéma, njíma tudi njíma dvéma, enklitično rod., tož. ju in jih, daj. jima, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nju; ž. ônidve stil. onédve dalje kakor m., le tož. njíju tudi njìh tudi njìh dvé stil. njú; s. kakor ž. (ȍ ó)
1. izraža osebo ali stvar, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: tudi on se boji; voznik je v bolnišnici, onidve pa sta nepoškodovani; vendar ima prav on in ne ti; nihče ni tako močen kakor on; ekspr.: čakaj, on ti bo že pokazal; kdo drug, če ne ona; elipt.: kdo je to rekel? Ona; on pa poštenjak, kje neki; on da bi to storil / pog., iron. ne mara zanj, pozna on take prijatelje / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ona in brat se dobro razumeta; oni trije so mrtvi; ona, edinka, sme delati vse, kar hoče
b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: del njega samega; njemu verjameš; stori to njim na ljubo; kaj to njej mar; vprašaj njega, on vse ve; ekspr. še njega je treba / nič se ga ne boj; ne poznam ga; koliko jih je; jih res ne poznaš; knjiž. hranil je zaupano mu skrivnost; včeraj sem jo srečal / pog. ga malo briga, če drugi stradajo
c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez njega bomo težko uspeli; pametnejša je od njiju; med njimi ni razlik; za njih se nihče ne zmeni zanje / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: skrbno pazite nanj; odšel je ponjo
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: ni ga doma; sanja se ji; zebe jih; z njim je drugače njegov položaj je drugačen; z njima gre navzdol / knjiž. kaj mu je storiti mora storiti
2. v dajalniku, navadno v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: roka mu drhti; lice se ji je zjasnilo; mati jima je hudo zbolela; bil jim je kakor oče / star.: slava njega spominu njegovemu; mladina, izročena njih varstvu njihovemu
3. v množini moškega spola, nekdaj, spoštljivo izraža osebo ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: pa kaj njim to pravim, prečastiti, oni imajo svoje skrbi; gospa, ali so oni pozabili torbico
● pog. on ima v hiši prvo besedo mož; pog. ona ga čaka pred gostilno žena; iron. kaj se repenči tole onó ta človek; star. njega dni je bilo vse drugače v nekdanjih časih; prim. ga1, jih, jo1

SSKJ²

onadva gl. on

SSKJ²

onáger in ónager -gra m (á; ọ̑)
1. pri starih Rimljanih katapult, pri katerem ročica s pračo ob izstrelitvi močno udari ob vrh ogrodja: vitel onagra; streljanje z onagrom
2. zool. oslu podobna žival, ki živi v srednji in zahodni Aziji, Equus onager: konj, osel in onager

SSKJ²

onaglasíti -ím dov. (ī í)
ugotoviti, določiti besedi naglas: za slovar je treba onaglasiti veliko novih besed

SSKJ²

onaglaševánje -a s (ȃ)
glagolnik od onaglaševati: urejanju geslovnika je sledilo onaglaševanje slovarskih iztočnic

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

onaglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
ugotavljati, določati besedam naglas: na vajah so morali onaglaševati nedoločnike in deležnike

SSKJ²

onakáziti -im tudi onakazíti -ím dov., onakázil (ā ȃ; ī í)
zastar. iznakaziti: eksplozija mu je onakazila obraz

onakážen

-a -o tudi onakažèn -êna -o:

onakaženi prsti

SSKJ²

onákšen -šna -o prid. (ā)
star., navadno v zvezi takšen in onakšen takšen in drugačen: prinesli so mu kruh, slanino, meso takšno in onakšno

SSKJ²

onaníja -e ž (ȋ)
(spolno) samozadovoljevanje: nagibati se k onaniji

SSKJ²

onaníranje -a s (ȋ)
glagolnik od onanirati: mladostno onaniranje / ekspr. kupovanje daril sebi kot čustveno onaniranje

SSKJ²

onanírati -am nedov. (ȋ)
(spolno) se samozadovoljevati: nehati onanirati; skrivaj onanirati ob pornofilmih

SSKJ²

onaníst -a m (ȋ)
kdor (rad) onanira: samozadovoljevanje onanistov

SSKJ²

onanístka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) onanira:

SSKJ²

ônda prisl. (ȏ)
zastar. takrat: verjemite mi, da smo bili onda veliko bolj srečni

SSKJ²

ôndaj prisl. (ȏ)
zastar. takrat: vi ste bili ondaj še sila mladi

SSKJ²

óndán prisl. (ọ̑-ȃ)
knjiž. pred nekaj dnevi, pred kratkim: ondan se je pri nas oglasil stric; tega človeka sem srečal ondan

SSKJ²

ôndašnji -a -e prid. (ȏ)
zastar. takraten: pozabiti njegovo ondašnjo neprijaznost / ondašnji prebivalci

SSKJ²

ôndi in óndi prisl. (ȏ; ọ̑)
star. tam: splazil se je na svinjak, da bi ondi prenočil / od ondi se je videlo morje

SSKJ²

ôndile in óndile prisl. (ȏ; ọ̑)
star. tamle: ondile so včeraj pokopali ženico

SSKJ²

ondód prisl. (ọ̄)
star. po tistih krajih, tam: ondod cvete drevje; ne hodi ondod / potikal sem se brez cilja tod in ondod / od ondod odondod

SSKJ²

ondóten -tna -o prid. (ọ́)
star. tamkajšnji: predavati na ondotni univerzi; spopadi med ondotnimi plemeni

SSKJ²

ôndu prisl. (ȏ)
zastar. tam: stopil je na grič ter se ondu naužil razgleda

SSKJ²

ondúkaj prisl. (ȗ)
zastar. tam: ondukaj rastejo strupene gobe

SSKJ²

ondulácija -e ž (á)
kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi: preparati za ondulacijo
♦ friz. hladna ondulacija ki se napravi s kemičnimi sredstvi; trajna ondulacija po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; vodna ondulacija pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko

SSKJ²

ondulacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od ondulacija: ondulacijska sredstva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ondulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od ondulirati: barvanje in onduliranje las

SSKJ²

ondulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
s toploto, kemičnimi sredstvi kodrati: frizerka jo ondulira / ondulirati lase

ondulirajóč

-a -e:

biol. ondulirajoča membrana z rahlejšo citoplazmo obdan nitast izrastek, ki omogoča parazitom gibanje po krvi, sluzi

ondulíran

-a -o:

ondulirani lasje

SSKJ²

onè1 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: jaz da bi se odkrival pred takim onetom

SSKJ²

oné2 -- zaim., mest., or. ed. m. in s. tudi oném (ẹ̄)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: aro mi je dal one, tisti mešetar; ali si res bil pri onem, pri padarju; glejte, manjka vam one – navdušenje / kam pridemo, če bo že vsak one ukazoval; zadnjič je bil spet pri svoji one / v prislovni rabi one, kaj praviš, na koga meri / v povedni rabi v glavi se mi one ... megli; prim. onega

SSKJ²

onečástiti -im dov. (á ȃ)
vzeti čast, dostojanstvo, ugled: pred ljudmi ga je onečastil; s tem dejanjem se je onečastil / onečastili so njegovo ime / onečastiti trupla padlih oskruniti
● ekspr. onečastil mu je dekle je spolno občeval z njo

onečáščen

-a -o:

onečaščen človek

počuti se onečaščenega

onečaščena ljubezen

SSKJ²

onečáščati -am nedov. (á)
jemati čast, dostojanstvo, ugled: onečaščati nasprotnika; s takim ravnanjem se onečašča / onečašča njegovo ime / onečaščati svete podobe skruniti

SSKJ²

onečáščenje -a s (ȃ)
glagolnik od onečastiti: onečaščenje njegovega imena / onečaščenje trupla

SSKJ²

onečaščeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. onečaščati: taka dejanja onečaščujejo človeka / onečaščevati ime koga

SSKJ²

onečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
1. ekspr. umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo
2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime

onečéden

in onečêjen -a -o:

onečedena obleka

onečeden z blatom

SSKJ²

onečêjati -am nedov. (é)
star. mazati, onesnaževati: izpušni plini onečejajo ozračje; z blatnimi čevlji onečeja tla

onečêjati se

ekspr.

iztrebljati se:

onečejati se za grmom

SSKJ²

onečístiti -im dov. (í ȋ)
narediti, povzročiti, da kaj ni čisto: odplake onečistijo vodo; onečistiti zrak; pren., knjiž. s svojim ravnanjem je onečistila hišo

onečíščen

-a -o:

onečiščen zrak

onečiščena rana

SSKJ²

onečíščenje -a s (ȋ)
glagolnik od onečistiti: onečiščenje vode, zraka; onečiščenje z odplakami

SSKJ²

onečiščeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak

SSKJ²

onegá -- zaim. (á)
nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: saj veš, kaj je rekel onega; takale onega, pa se nosi kot grofična; tole onega nas že ne bo učilo / to niso onega, pošteni ljudje / ali imate zdravilo za onega, za drisko / v povedni rabi kaj se boš onega, cmerila; prim. one2

SSKJ²

onégati -am tudi onegáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ)
onegaviti: gospodar je nekaj onegal po dvorišču; onegati okoli dekleta

SSKJ²

onegáv -a -o prid. (á)
star. ki ima lastnost, značilnost, ki se noče, ne more imenovati: fant je ves skuštran, onegav / vaščani planejo iz spanja in vsi onegavi strmijo v požar omamljeni, zmedeni / v zaimenski rabi: zunaj stoji onegavi Pepe; oženil se bo z onegavo Katico

SSKJ²

onegáviti -im nedov. (á ȃ)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nedovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: ves dan nekaj onegavi okoli hiše; gospodinja že onegavi po kuhinji; kaj se boš onegavil, kar z menoj pojdi; z avtom se onegavi okrog; zalotili so ga, da se onegavi z drugimi ženskami / kje pa tako dolgo onegavi je, se mudi, zadržuje; zaradi tega se ne bom onegavil se jezil, razburjal, prepiral

SSKJ²

onegávljenje -a s (á)
glagolnik od onegaviti: naveličala se je že tega onegavljenja po hiši; onegavljenje okrog žensk; onegavljenje z avtom / narediti kaj brez onegavljenja

SSKJ²

onégov -a -o zaim. (ẹ̄)
star. tisti, oni: včeraj se je oglasil onegov iz Zaplane

SSKJ²

oneída -e ž (ȋ)
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: saditi oneido

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

onemélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje onemelega: čudili so se njegovi onemelosti; ležati v dremotni onemelosti

SSKJ²

oneméti -ím dov., tudi onémi (ẹ́ í)
1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel
2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej
3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi
4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho
♦ jezikosl. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več

onemèl

in onemél -éla -o:

onemel je obstal pred očetom

onemele gore

onemele ptice

SSKJ²

onemévati -am nedov. (ẹ́)
1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali
2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval

SSKJ²

onemíti -ím dov., tudi onémi; onémil (ī í)
knjiž. utišati: morda se mi bo kdaj posrečilo, da ga onemim
● knjiž., ekspr. to je ljudi vznemirilo in onemilo zelo presenetilo

SSKJ²

onemôči -mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ́)
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel
// prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla

onemógel

-môgla in -mógla -o

deležnik od onemoči:

onemogel človek

postal je onemogel

onemogel se je zgrudil na tla

duševno, telesno onemogel

onemogel od dela

onemoglo zimsko sonce

ekspr.

ki se ne da sproščeno izraziti:

onemogel bes, srd

zajokala je v onemogli jezi

prisl.: onemoglo stokati

sam.: skrbeti za onemogle

SSKJ²

onemóglost tudi onemôglost -i ž (ọ́; ó)
1. stanje onemoglega človeka: bolnico je prevzela popolna onemoglost; duševna, telesna onemoglost; starostna onemoglost; zavarovanje za onemoglost; oskrba v onemoglosti / ujetnike so izstradali do onemoglosti; zgruditi se od onemoglosti; pren. v tem romanu se kaže pisateljeva literarna onemoglost
2. v prislovni rabi, v zvezi do onemoglosti izraža visoko stopnjo, intenzivnost: do onemoglosti se napiti / ekspr.: čakali smo te do onemoglosti; oprema lokala je do onemoglosti enolična

SSKJ²

onemóglosten tudi onemôglosten -tna -o prid. (ọ́; ó)
pravn., v zvezi onemoglostna pokojnina, do 1946 invalidska pokojnina:

SSKJ²

onemogóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od onemogočati: onemogočanje delovanja, kontrole / onemogočanje filmskega režiserja

SSKJ²

onemogóčati -am nedov. (ọ́)
delati, povzročati, da kaj ni mogoče: onemogočati komu delo, stike z ljudmi / posebna naprava onemogoča premikanje v levo preprečuje
// publ. delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: onemogočati nasprotne igralce

SSKJ²

onemogóčenje -a s (ọ̑)
glagolnik od onemogočiti: onemogočenje političnega delovanja; onemogočenje stikov z drugimi

SSKJ²

onemogóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
narediti, povzročiti, da kaj ni mogoče: onemogočiti komu delo, delovanje, študij; neurje je onemogočilo promet
// publ. narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: domači igralci so popolnoma onemogočili nasprotnike; onemogočiti predsednika / pred javnostjo so ga onemogočili

onemogóčen

-a -o:

onemogočen prehod

SSKJ²

onesmísliti -im dov., onesmíšljen in onesmísljen in onesmíslen (ī ȋ)
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj izgubi smisel: moževa smrt ji je onesmislila življenje; njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo

SSKJ²

onesnáženje -a s (ȃ)
glagolnik od onesnažiti: onesnaženje morja, vode, zraka / stopnja onesnaženja se je povečala

SSKJ²

onesnáženost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost onesnaženega: onesnaženost morja, zraka; stopnja onesnaženosti se je povečala

SSKJ²

onesnaževálec -lca [onesnaževau̯ca tudi onesnaževalca] m (ȃ)
1. kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju
2. snov, sredstvo, ki onesnažuje: kemični, organski onesnaževalci

SSKJ²

onesnaževálka -e [onesnaževau̯ka tudi onesnaževalka] ž (ȃ)
1. ženska ali država, ustanova, ki onesnažuje: glavna, huda, velika onesnaževalka; vodilna globalna, svetovna onesnaževalka s toplogrednimi plini; onesnaževalke morja, okolja, ozračja / države onesnaževalke; tovarna onesnaževalka
2. snov, sredstvo, ki povzroča onesnaževanje: izrabljene baterije so med večjimi onesnaževalkami okolja

SSKJ²

onesnaževánje -a s (ȃ)
glagolnik od onesnaževati: onesnaževanje rek, zraka / svetlobno onesnaževanje ki ga povzroča vnos umetne svetlobe v okolje

SSKJ²

onesnaževáti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: izpušni plini onesnažujejo zrak

SSKJ²

onesnážiti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: onesnažiti vodo, zrak; reke se onesnažijo z odplakami; pri delu si je onesnažil roke umazal

onesnážen

-a -o:

onesnažen zrak

onesnažena živila

SSKJ²

onesposábljati -am nedov. (á)
delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: onesposabljati ljudi za delo; strah človeka onesposablja za pametno presojanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

onesposobítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od onesposobiti: onesposobitev človeka za delo, življenje

SSKJ²

onesposóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: poškodba ga je za nekaj časa popolnoma onesposobila; onesposobiti človeka za delo, gibanje; onesposobiti nasprotnika za boj / publ. gverilci so onesposobili dva tisoč vojakov
// publ. povzročiti, da kaj ne more opravljati svoje funkcije: onesposobiti hiše za bivanje; plazovi so onesposobili cestišče za vožnjo

onesposóbljen

-a -o:

onesposobljen za delo, življenje

onesposobljena ladja

SSKJ²

onesposóbljenje -a s (ọ̑)
glagolnik od onesposobiti: onesposobljenje človeka za delo / onesposobljenje prometa

SSKJ²

onesposóbljenost -i ž (ọ̑)
lastnost onesposobljenega človeka: delavčeva onesposobljenost za delo / onesposobljenost železniške proge

SSKJ²

onesrečeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da je kdo nesrečen: žal mu je, da mora onesrečevati ljudi; s svojim ravnanjem onesrečuje dekle

SSKJ²

onesréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, povzročiti, da postane kdo nesrečen: onesrečiti človeka; to ni mož zate, onesrečil te bo za vse življenje; s svojim dejanjem jih je onesrečil

SSKJ²

onestep -a [vánstep] m (ȃ)
družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati onestep
// skladba za ta ples:

SSKJ²

onesvéstiti se -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑)
omedleti: bolnik se je onesvestil; onesvestiti se od bolečin

onesvéščen

-a -o:

onesveščen človek

onesveščen od utrujenosti

sam.: onesveščenega so odnesli v hišo

SSKJ²

onesvéščati se -am se nedov. (ẹ́)
omedlevati: bolnica se onesvešča; pogosto se onesveščati

SSKJ²

onesvéščenec -nca m (ẹ̑)
kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku

SSKJ²

onesvéščenka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki

SSKJ²

onga ipd. gl. onega ipd.

SSKJ²

óni -a -o zaim. (ọ̑)
1. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega
a) oddaljena, odmaknjena, odvrnjena: ljudje na onem bregu; ona stran hriba je porasla z gozdom
b) najbolj oddaljena, odmaknjena: tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne / ta kravata mi ugaja, ona tam pa ne / v samostalniški rabi: ta je priden, oni pa ne; z onim je hodila več let; ta na levi je znan košarkar, oni drugi pa prvak v plavanju
// izraža, da je oseba ali stvar, o kateri se govori, bila omenjena v prejšnjem stavku na prvem mestu: prebivalci so deloma kmetje, deloma lovci. Onih je manj, so pa bolj gospodarni
2. izraža nedoločeno odmaknjenost v preteklosti: oni dan je prišel stric; ono noč se je pripetila huda nesreča
3. ekspr., v samostalniški rabi izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vame oni, kako se že piše; kure rade pikajo ono na cesti, saj veste kaj
4. nav. ekspr., v zvezi s ta izraža poljubnost osebe ali stvari: na ulici srečaš tega ali onega znanca; pojav nastopa v tej ali oni obliki / v samostalniški rabi: ta in oni se je kesal, ker je preveč pil; opraviti imam še to in ono v mestu
5. publ., zlasti pred oziralnimi stavki tisti: oni gospod, ki je v čakalnici, naj vstopi / ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu / v onih davnih časih še ni bilo velikih mest
● oni svet v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju; onstranstvo; onostranstvo; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; star. ona s koso smrt; prim. le4, le3

SSKJ²

ónidán prisl. (ọ̑-ȃ)
star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onidan se je oglasil pri nas

SSKJ²

oníkanje -a s (ī)
glagolnik od onikati: onikanje ni več v navadi

SSKJ²

oníkati -am nedov. (ī)
nekdaj uporabljati v govoru s spoštovano osebo obliko tretje osebe množine moškega spola: čeprav je bila gospa njegova daljna sorodnica, jo je onikal; v mestih so se ljudje onikali

SSKJ²

ónikraj1 prisl. (ọ̑)
star. onkraj1: jahal je čez most in onikraj stopil s konja

SSKJ²

ónikraj2 predl. (ọ̑)
star. onkraj2: hiša stoji v bregu onikraj vode

SSKJ²

ónikrat prisl. (ọ̑)
star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onikrat sem ga srečal

SSKJ²

óniks -a m (ọ̑)
poldrag kamen z belimi in črnimi progami: prstan z oniksom / pepelnik iz oniksa

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

óniksov -a -o (ọ̑)
pridevnik od oniks: verižica z oniksovim obeskom

SSKJ²

ónile -a- -o- zaim. (ọ̑)
ekspr. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega oddaljena, odmaknjena, vendar mu vidna: onile človek se mi zdi znan; stopimo v senco pod onole smreko

SSKJ²

onkogén -a m (ẹ̑) med.
gen, ki v določenih okoliščinah povzroči spremembo normalne celice v rakavo: sprememba v genski strukturi zaradi onkogena

SSKJ²

onkológ -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za onkologijo: poslati pacienta k onkologu

SSKJ²

onkologíja -e ž (ȋ)
veda o novotvorbah: ukvarjati se z onkologijo; eksperimentalna, internistična, klinična onkologija; napredek, novosti, raziskave v onkologiji; hematologija, radioterapija in onkologija / inštitut, oddelek, zavod za onkologijo / pog. bolniki, razmere na onkologiji na oddelku za onkologijo, onkološki kliniki

SSKJ²

onkológinja -e ž (ọ̑)
zdravnica specialistka za onkologijo: priznana onkologinja; predavanje onkologinje

SSKJ²

onkolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na onkologe ali onkologijo: onkološka problematika / onkološki inštitut / onkološki kongres; sam.:, pog. zdravi se na onkološkem onkološkem inštitutu

SSKJ²

ónkraj1 prisl. (ọ̑)
izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: onkraj je že pomlad, tu pa še zima; onkraj se svet spušča k reki / sekiri odgovarja z onkraj kladivo z one strani
● ekspr. je že onkraj mrtev

SSKJ²

ónkraj2 predl. (ọ̑)
z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje
● ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti

SSKJ²

ónkrajen tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ȃ)
1. knjiž. onstranski: onkrajni svet
2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega

SSKJ²

ónkrajnost tudi ónkrájnost -i ž (ọ̑; ọ̑-ȃ)
knjiž. onstranstvo: življenje v onkrajnosti

SSKJ²

ónkrat prisl. (ọ̑)
pred nekaj dnevi, pred kratkim: onkrat sem ga videl v gostilni

SSKJ²

online in on-line -- [ônlájn] v prid. rabi (ȏ-ȃ) pog.
ki je povezan z računalniškim omrežjem, navadno internetom: uporabnik računalnika je online
// ki je dostopen na tak način: online katalog; online rezervacije letalskih vozovnic; prisl. križarjenja je mogoče rezervirati online prek spleta

SSKJ²

onód prisl. (ọ̄)
zastar. tam: onod nikoli ni sonca; srečeval je tlačane, ki so šli onod na delo / prišel je od onod odonod

SSKJ²

onodôben -bna -o prid. (ó ō)
knjiž. takraten: iz knjige spoznamo mišljenje in življenje onodobnih ljudi; onodobno slikarstvo

SSKJ²

onogavíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. obuti nogavice: onogavičiti otroka

onogavíčen

-a -o:

onogavičena noga

●

ekspr. v panj se vračajo onogavičene čebele obložene po nožicah s cvetnim prahom

SSKJ²

ónokraj1 prisl. (ọ̑)
star. onkraj1: od onokraj se je slišal klic

SSKJ²

ónokraj2 predl. (ọ̑)
star. onkraj2: mlin je onokraj potoka

SSKJ²

onomástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na onomastiko, imenosloven: onomastična razprava / onomastični problemi

SSKJ²

onomástika -e ž (á)
veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

onomatopêja -e ž (ȇ)
lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: uporaba izvirnih onomatopej

SSKJ²

onomatopêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na onomatopejo: onomatopejski izrazi
♦ jezikosl. onomatopejski medmeti

SSKJ²

onomatopoétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na onomatopoijo: onomatopoetični izrazi; onomatopoetična tvorba besed
♦ jezikosl. onomatopoetični glagoli

SSKJ²

onomatopoíja -e ž (ȋ)
lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: onomatopoija in druge glasovne figure

SSKJ²

ónostran1 prisl. (ọ̑)
star. onstran1: pokazal je na hiše onostran / klic prihaja od onostran

SSKJ²

ónostran2 predl. (ọ̑)
star. onstran2: onostran vasi je gozd

SSKJ²

ónostránost -i ž (ọ̑-ā)
onstranstvo: življenje v onostranosti

SSKJ²

ónostránski -a -o prid. (ọ̑-á)
nanašajoč se na onostranstvo: onostranske pokrajine; onostranska bitja; verjeti v onostransko življenje / onostranske izkušnje klinično mrtvih ljudi

SSKJ²

ónostránstvo -a s (ọ̑-ā)
v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju: obljubljati srečno življenje v onostranstvu / verjeti v onostranstvo

SSKJ²

ónstran1 prisl. (ọ̑)
izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: na tem bregu živijo tako, onstran pa drugače / ko so prišli onstran, je bilo že prepozno / glas prihaja kakor od onstran

SSKJ²

ónstran2 predl. (ọ̑)
z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save
● knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel

SSKJ²

ónstránost -i ž (ọ̑-ā)
onstranstvo: verjeti v onstranost

SSKJ²

ónstránski -a -o prid. (ọ̑-á)
nanašajoč se na onstranstvo: onstranski svet / onstransko življenje

SSKJ²

ónstránstvo -a s (ọ̑-ā)
v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju: pojmovanje življenja v onstranstvu / verjeti v onstranstvo
● knjiž. oditi v onstranstvo umreti

SSKJ²

ontário -a m (á)
agr. debelo, ploščato in rebrasto zimsko jabolko olivne barve, po izvoru iz Amerike: bobovec in ontario

SSKJ²

óntičen -čna -o prid. (ọ́)
filoz. nanašajoč se na bit, eksistenco: ontična danost, resnica

SSKJ²

óntogenétičen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ́)
biol. ontogenetski: ontogenetična diferenciacija / ontogenetični razvoj

SSKJ²

óntogenétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
nanašajoč se na ontogenezo: ontogenetske diferenciacije / ontogenetski razvoj

SSKJ²

óntogenéza -e ž (ọ̑-ẹ̑)
biol. spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti, osebni razvoj organizma: ontogeneza in evolucija

SSKJ²

ontogeníja -e ž (ȋ)
biol. ontogeneza

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ontologíja -e ž (ȋ)
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti: gnoseologija in ontologija / eleatska, idealistična, materialistična ontologija
// s prilastkom načela, ki obravnavajo osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti česa: ontologija sveta / ontologija duha, volje

SSKJ²

ontolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ontologijo: ontološka vprašanja / ontološki temelji človeške družbe; ontološke osnove marksizma / ontološki dokaz zlasti v sholastični filozofiji dokaz za obstoj boga

SSKJ²

onúča -e ž (ú)
nav. mn., nekdaj kos blaga za ovijanje stopala: namesto nogavic je nosil onuče; sušiti onuče

SSKJ²

oogónij -a m (ọ̑)
biol. rastlinski ženski spolni organ:

SSKJ²

oolít -a m (ȋ)
petr. kamnina, sestavljena iz jajčastih drobnozrnatih skupkov, zlepljenih med seboj z vezivom:

SSKJ²

òp medm. (ȍ) pog.
1. izraža zavrnitev: op, tako pa ne bo šlo
2. izraža opravičilo: ko se je zadel obenj, je zamrmral: op

SSKJ²

òpa medm. (ȍ) pog.
1. izraža zavrnitev: opa, kaj pa govoriš
2. izraža opravičilo: ko se je obrnil, mu je stopil na nogo in dejal samo: opa
3. izraža začudenje, presenečenje: mislil si je: opa, tukaj me pa ljudje poznajo

SSKJ²

opacáti -ám dov. (á ȃ)
popacati: opacati obleko; ekspr. ves se je opacal

SSKJ²

opackáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. popackati: opackati obleko; opackati se z jedjo

SSKJ²

opádati -am nedov. (ā ȃ)
knjiž. upadati, usihati: voda opada / število letalskih nesreč opada
● zastar. listje opada odpada

SSKJ²

opáhati -am dov. (á ȃ)
nar. otepsti: opahati sneg s suknjiča; opahati si prašno obleko

SSKJ²

opahníti in opáhniti -em, tudi opáhniti -em dov. (ī á; á ā)
1. knjiž. opihniti: ko je stekla mimo njega, ga je rahlo opahnila
2. nar. vreči, dati: slekel je plašč, zvil ga in ga opahnil čez ramo (F. Finžgar)

SSKJ²

opájanje -a s (ā)
glagolnik od opajati: opajanje s pijačo / opajanje nad lepoto

SSKJ²

opájati -am nedov. (ā)
1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem
2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost

opájati se

biti v stanju čutnega in duševnega ugodja:

opajati se ob misli na prihodnost

opajala se je nad glasbo

opajati se z lepoto pokrajine

●

knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje

opajajóč

-a -e:

opajajoč vonj

opajajoča moč ljubezni

opajajoča toplota

SSKJ²

opál -a m (ȃ)
drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom
♦ min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska

SSKJ²

òpala medm. (ȍ)
pog. izraža opravičilo: opala, nisem vas hotel zadeti

SSKJ²

opálast -a -o prid. (ȃ)
mlečno, motno bel: gosta opalasta megla

SSKJ²

opálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opal: opalni uhani / opalna svetloba bela, mlečna
♦ teh. opalno steklo belo, neprozorno; opalna žarnica

opálno

prisl.:

opalno modro nebo

SSKJ²

opalescénca -e ž (ẹ̑)
fiz. spreminjanje barvnih odtenkov kot pri opalu: modrikasta opalescenca

SSKJ²

opalíti in opáliti -im, in opáliti -im dov. (ī á; á) star.
1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde
2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot vzklik bes te opali

opáljen

-a -o:

opaljen obraz

opaljen od sonca

od slane opaljena ajda

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opalizírati -am nedov. (ȋ)
fiz. spreminjati barvne odtenke kot opal: raztopina modrikasto opalizira

SSKJ²

opalográf -a m (ȃ)
priprava za razmnoževanje odtisov s plošče iz opalnega stekla: razmnoževati besedilo z opalografom

SSKJ²

opalografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razmnoževati na opalografu: opalografirati note

SSKJ²

opálta -e ž (ȃ)
nekdaj prodajalna monopolnega blaga: kupiti tobak v opalti / opalta za sol

SSKJ²

opámetiti -im dov. (á ā)
knjiž. spametovati: poskušal je fanta opametiti; se bo že opametil

SSKJ²

opametováti -újem dov. (á ȗ)
knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala

opametováti se

zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se:

bolnik se dolgo ni opametoval

SSKJ²

opánek -nka m (ȃ)
nav. mn. opanka: hoditi v opankih / odtrgal se ji je jermen na opanku

SSKJ²

opánka -e ž (ȃ) nav. mn.
1. zlasti v srbskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete, ki se navadno z jermeni zaveže okoli gležnja: delati opanke; nositi opanke; hoditi v opankah / opanke z zavihano konico
2. pog. sandala, zlasti iz jermenov, pasov z nizko peto ali brez nje: poleti je kupila nove opanke / gladiatorske opanke z jermeni do kolen / na izlet je šla kar v opankah

SSKJ²

opánkar -ja m (ȃ)
izdelovalec opank: opankarji in lončarji

SSKJ²

opánkarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opankarje: opankarsko orodje / opankarska ulica

SSKJ²

opárek -rka m (ȃ)
pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: kamilični oparek / umivati se z oparkom iz brezovega listja

SSKJ²

oparína -e ž (í)
med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki

SSKJ²

opáriti -im dov. (á ȃ)
1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem
2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje
● star. opariti kruh popariti

opárjen

-a -o:

oparjena roka

od slane oparjene šipkove jagode

SSKJ²

oparjenína -e ž (í)
med. oparina: oparjenine in opekline

SSKJ²

opárnica -e ž (ȃ)
nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic

SSKJ²

òpárt in opárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ)
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, temelječa na optičnih učinkih barve in oblike: opart in popart

SSKJ²

òpártovski -a -o prid. (ȍ-ȃ)
nanašajoč se na opart: opartovski elementi v grafiki / opartovska smer

SSKJ²

opàs in opás -ása m (ȁ á; ȃ)
knjiž. pas: svilen opas / voda mu sega do opasa / granitni opasi hiše

SSKJ²

opasáč -a m (á)
voj. žarg. (vojaški) pas: komandant si je popravil opasač

SSKJ²

opásati opášem dov. (ȃ)
1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram
// narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik
2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico

opásan

-a -o:

v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom

tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata

opasana je bila s svilenim trakom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opásen -sna -o prid., opásnejši (á ā)
zastar. nevaren2: ta pot je opasna / položaj se mu zdi opasen / opasen sovražnik / taka rana je opasna

opásno

prisl.:

opasno zboleti

SSKJ²

opásica in opasíca -e ž (ȃ; í)
knjiž. (vojaški) pas: oficir s široko opasico in bereto
// pas sploh: platnena, volnena opasica

SSKJ²

opasílnica -e [opasiu̯nica tudi opasilnica] ž (ȋ)
nar. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: skočil je z voza in dobro zategnil opasilnico

SSKJ²

opasílo -a s (í)
nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo
● nar. zahodno opasilo sveč okoli stebra pas

SSKJ²

opásje -a s (ȃ)
knjiž. predel ob pasu telesa: bolečine v opasju / obleka s širokimi rokavi in ozkim opasjem

SSKJ²

opásnica -e ž (ȃ)
star. pas, trak: platnena opasnica; bila je znana tkalka opasnic in trakov / čez krilo ima dve temnejši opasnici

SSKJ²

opásnik -a m (ȃ)
1. knjiž. sramni pas: črnci z opasniki okrog ledij
2. zastar. predpasnik: priveže si pisan opasnik

SSKJ²

opásnost -i ž (á)
zastar. nevarnost2: preti mu opasnost / njegovo življenje je v opasnosti

SSKJ²

opasováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom
// delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik
2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino

SSKJ²

opást -i ž (ȃ)
alp. plast nametanega snega, ki z bolj položnega dela grebena ali slemena sega nad nasprotno pobočje ali steno: nad prepadom se boči opast; viharji grmadijo opasti / grebenska opast

SSKJ²

opásti1 opádem dov., stil. opàl opála (á ā)
1. knjiž. padajoč pokriti: sneg je opadel planine
2. zastar. odpasti: zaradi suše je opadlo precej sadja
3. zastar. omahniti, pasti1: prijel se je za stol, da ne bi opadel

SSKJ²

opásti2 opásem dov. (á)
s pašo, pasenjem zrediti: vole je med letom dobro opasel
● zastar. mula je opasla deteljo popasla

SSKJ²

opát -a m (ȃ)
rel. predstojnik večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postati opat; stiški opat

SSKJ²

opática -e ž (ȃ)
rel. opatinja: postala je opatica

SSKJ²

opatíja -e ž (ȋ)
večji samostan, ki ima opata ali opatinjo: benediktinska opatija / ta opatija je zidana v gotskem slogu

SSKJ²

opatíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od opatija: opatijska cerkev

SSKJ²

opátinja -e ž (ȃ)
rel. predstojnica večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postavili so jo za opatinjo; mati opatinja

SSKJ²

opátovski -a -o (ȃ)
pridevnik od opat: opatovsko dostojanstvo

SSKJ²

opázen -zna -o prid., opáznejši (á ā)
ki se da opaziti: komaj opazen smehljaj; v teh črticah je opazen Cankarjev vpliv; opazna napaka, razlika; raze na izdelku so precej opazne
// nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: opazna obleka; rad uporablja opazno besedišče; opazno vedenje
● publ. naš tekmovalec je dosegel opazno sedmo mesto zelo dobro

opázno

prisl.:

opazno se oblačiti, vesti

komaj opazno se premikati

njegova naloga je opazno boljša

SSKJ²

opazíti in opáziti -im dov. (ī á ȃ)
1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se že od daleč opazi
// zaznati sploh: opazili so, da zdaj slabše sliši / opazil sem, da pri tem delu nič ne pomenim; z zadovoljstvom je opazila, da sta se pobotala
// zaznati, da kaj je, obstaja: opaziti spremembo; opaziti prve znake bolezni; na trgu se že opazi zvišanje cen
2. knjiž. postati pozoren na koga zaradi izrednih uspehov, dela: mladega umetnika so kmalu opazili; želel je, da bi ga opazili in mu dali priznanje / kritiki so pesniško zbirko opazili / na plesu so jo vsi opazili vzbudila je občudovanje zaradi izredne lepote, uglajenega vedenja

opazívši

zastar.:

opazivši, da je sama, je zajokala

opážen

-a -o:

opažen pojav

ko je videl, da je opažen, je stopil bliže

kot slikar je že opažen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opázka -e ž (ȃ)
1. krajša, mimogrede izrečena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do česa: opazka leti, meri nanj; ta opazka je bila namenjena prav vam; njena opazka je zadela v živo; delati opazke na račun pomanjkljive organizacije; na vse opazke tovarišev se je samo smejal; duhovita, pikra, ostra, zbadljiva opazka
2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk / obrobna, podčrtna opazka
● zastar. svojih opazk ni pripovedovala drugim opažanj, vtisov

SSKJ²

opazljív -a -o prid.(ī í)
opazen: opazljiva napaka; razlika med njima je opazljiva / v ničemer ni opazljiv

opazljívo

prisl.:

komaj opazljivo se je nasmehnil

SSKJ²

opáznost -i ž (á)
lastnost, značilnost opaznega: opaznost vpliva / nav. ekspr.: opaznost oblačenja, v oblačenju; opaznost vedenja

SSKJ²

opazoválec -lca [opazovau̯ca tudi opazovalca] m (ȃ)
1. kdor opazuje: otroci so mislili, da nimajo opazovalca; opazovalcu je postalo takoj jasno, kaj se dogaja; opazovalec narave, življenja; slika je pritegnila pozornost opazovalcev; s stališča opazovalca je predmet na levi strani; stal je, kakor da je neprizadet opazovalec / ta pisatelj je dober opazovalec
2. kdor je določen, da z opazovanjem ugotavlja položaj, stanje česa: Organizacija združenih narodov je poslala na mejo svoje opazovalce; straže in opazovalce so postavili na pregledna mesta / diplomatski, politični opazovalci; konference se je udeležil kot opazovalec brez pravice posegati v njen potek

SSKJ²

opazoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opazovanje: opazovalna doba; opazovalna lina / opazovalna naprava; opazovalno letalo / opazovalni oddelek; opremiti opazovalno postajo; opazovalna točka / opazovalna služba / opazovalni dar
♦ navt. (opazovalni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru

SSKJ²

opazovalíšče -a s (í)
kraj, prostor za opazovanje: urediti si opazovališče; stati na opazovališču / lovsko opazovališče

SSKJ²

opazoválka -e [opazovau̯ka tudi opazovalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki opazuje: skrita opazovalka prizora / kritična, pozorna opazovalka
2. ženska ali država, ustanova, ki je določena, da z opazovanjem ugotavlja položaj, stanje česa: na prireditev je prišla kot opazovalka / Slovenija se je udeležila konference kot opazovalka brez pravice posegati v njen potek / država opazovalka

SSKJ²

opazoválnica -e ž (ȃ)
poslopje, prostor za opazovanje: postaviti, urediti opazovalnico; opazovalnica na jamboru; ob potresu so se poškodovale naprave v opazovalnici / astronomska, vremenska opazovalnica
♦ psiht. soba za opazovanje duševnih bolnikov

SSKJ²

opazovánec -nca m (á)
kdor je opazovan: med opazovanci so izbrali prav njega
♦ med. bolnik opazovanec

SSKJ²

opazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od opazovati: opazovanje narave, zvezd; opazovanje samega sebe; opazovanje z mikroskopom; dar za opazovanje / to odkritje je bilo rezultat dolgoletnih opazovanj / meteorološka opazovanja
♦ med. poslati bolnika na opazovanje

SSKJ²

opazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z gledanjem zaznavati: obstal je in ga opazoval; opazovati izložbe, mimoidoče; opazovati koga pri delu; boječe je opazoval tujca / nepremično, radovedno, ekspr. napeto opazovati; izpod čela, od strani opazovati kaj; opazovali so ju z začudenjem / ta pisatelj zna dobro opazovati
// zaznavati sploh: z žalostjo je opazoval, kako izginjajo ljudski običaji
2. gledati kaj načrtno, z določenim namenom: opazovati naravne pojave, zvezde; opazovati pod, z mikroskopom; natančno opazovati / bolnika že dalj časa opazujejo; sumljiv je, zato ga opazujejo / lovec opazuje divjad / opazovati vreme

opazováje

opazovaje naravne pojave, je prišel do teh dognanj

opazujóč

-a -e:

pazljivo opazujoč okolico, se je četa premikala dalje

opazujoč pogled

opazován

-a -o:

opazovan predmet

biti opazovan

opazovana oseba

čutila se je opazovano

SSKJ²

opáž tudi opàž -áža m (ȃ; ȁ á)
1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje: popraviti opaž pri svinjaku; zavarovati cevi z opažem; lesen opaž; opaž iz slame; knjižnica z opažem iz orehovine / stenski, stropni opaž
2. grad. priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: narediti, odstraniti, tesati opaž; za betoniranje loka pri mostu so postavili jeklen opaž / drsni opaž; izgubljeni opaž navadno iz izolacijskega materiala, ki po betoniranju ostane kot del objekta; premični opaž

SSKJ²

opážanje -a s (á)
1. nav. mn. kar se doseže z opazovanjem, raziskovanjem: opažanja so potrdila precejšen del njegovih trditev; vsa opažanja si zapisuje / hidrografska, psihološka opažanja
2. glagolnik od opažati: opažanje negativnih pojavov v razvoju družbe

SSKJ²

opážati -am nedov. (á)
z gledanjem zaznavati: človeško oko opaža mnogo več kot živalsko
// zaznavati sploh: opaža, da mu pojemajo moči; vsi so opažali, da je huda
● knjiž. nehal jo je opažati se zanimati zanjo, jo ogovarjati
// zaznavati, da kaj je, obstaja: opažati napake, pomanjkljivosti; med obema primerkoma ne opažamo bistvenih razlik; opaža se znižanje cen / publ.: v zadnjem času opažamo vse več takih tendenc; v poročilih se opaža površen odnos do položaja na ogroženem območju je viden, se kaže

SSKJ²

opážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opaž: pripraviti opažne deske, plošče / opažni oder oder, ki nosi opaž in nestrjeni beton; opažni okvir

SSKJ²

opáženje -a s (ȃ)
glagolnik od opažiti: opaženje stene / opaženje z lesom

SSKJ²

opaževáti -újem nedov. (á ȗ)
nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: opaževati stene s hrastovim lesom

SSKJ²

opážiti -im dov. (á ȃ)
namestiti, pritrditi na določeno površino za zaščito, olepšanje: opažiti stene, strop; opažiti hlev s slamo; opažiti zid s pločevino

opážen

-a -o:

opažen zid

z lesom opažena soba

SSKJ²

ópcija -e ž (ọ́)
1. navadno s prilastkom kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnost: trenutno stanje nam ne ponuja veliko opcij; dobre, slabe opcije; najbolj realna opcija; izbrati eno od opcij / nakupne, prodajne opcije za delnice, surovine
2. navadno s prilastkom politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: izreči se za izrazito desno, levo opcijo; nacionalistična opcija; vladajoča opcija / politična opcija
3. fin. dogovor, ki daje sopogodbeniku možnost, da izbere odločitev glede sklenitve, izpolnitve pogodbe: opcija za podaljšanje roka
4. pravn. pravica izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja: imeti, izkoristiti opcijo / možnost opcije; potek opcije; opcija za Jugoslavijo

SSKJ²

opcíjski in ópcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na opcijo: opcijski upravičenec / opcijska pravica / določiti opcijski rok
● knjiž. na drugi stopnji študija je nekaj opcijskih predmetov izbirnih predmetov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opečátiti -im dov. (á ȃ)
dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz verodostojnosti: opečatiti listino
● ekspr. gibanje je opečatil za nazadnjaško označil, opredelil

SSKJ²

opéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na opeko: opečni zidovi; opečna streha; opečna zgradba; opečna tla / opečna gradnja / opečni izdelki / opečni prah / opečna barva blaga / (opečni) strešnik, zidak / opečna peč peč za žganje opeke

SSKJ²

opečênec -nca m (é)
1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev
2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom

SSKJ²

opêči opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é)
1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine
2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo
3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo
● pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh
4. star. speči: za gostijo je opekel teleta

opéči se

pog., ekspr.

postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:

pusti to stvar, da se ne opečeš

opeči se pri kupčiji

že več se jih je opeklo pri njej

opečèn

-êna -o:

opečen hrbet

biti opečen po rokah

opečene kruhove rezine

lepo opečena teletina

SSKJ²

opéčnat -a -o prid.(ẹ̑)
1. ki je iz opeke: zid je opečnat; opečnata hiša, streha; opečnata tla
2. po barvi podoben opeki: na hrbtu ima ta žival opečnate proge / opečnata barva

opéčnato

prisl.:

opečnato rdeča obleka

opečnato rjava barva

SSKJ²

opeháriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje

opeháriti se

zastar.

imeti škodo, izgubo:

kadar je prodajal, se je vselej opeharil

/ opeharil se je, ko se je poročil z njo

opehárjen

-a -o:

opeharjeni kupci

biti opeharjen za sadove zmage

SSKJ²

opehárjenec -nca m (ȃ)
ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili

SSKJ²

opehárjenost -i ž (ȃ)
ekspr. prevaranost: občutek opeharjenosti

SSKJ²

opéka -e ž (ẹ̑)
izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja: zidar potrebuje še sto opek; toča je razbila več opek
// ed. več takih izdelkov, taki izdelki: delati, žgati opeko; zidati z opeko; strehe so krite z opeko; tlak iz opeke; sušilnica za opeko; njegov obraz je bil rdeč kot opeka / cementna opeka; luknjičasta, votla, žlebasta opeka; polna opeka ki nima votlin, votlinic; slemenska, stropna, strešna, zidna opeka
♦ metal. kisla opeka obstojna v ognju; teh. magnezitna opeka iz žganega magnezita; šamotna opeka

SSKJ²

opekáč -a m (á)
električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine: koščke kruha je zložila v opekač

SSKJ²

opékar -ja m (ẹ̑)
izdelovalec opeke: opekarji in zidarji

SSKJ²

opekárna -e ž (ȃ)
obrat, tovarna za izdelovanje opeke: zgraditi opekarno; delavci v opekarni

SSKJ²

opekárnar -ja m (ȃ)
lastnik opekarne: bogat opekarnar

SSKJ²

opekárnica -e ž (ȃ)
zastar. opekarna: v kraju je bilo več opekarnic

SSKJ²

opekárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opekarno: opekarniške naprave / opekarniški delavci

SSKJ²

opékarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na opekarje ali opekarstvo: opekarska glina / opekarska peč / opekarski delavci / opekarski mojster

SSKJ²

opékarstvo -a s (ẹ̑)
izdelovanje opeke: imeti prakso v opekarstvu

SSKJ²

opékast -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz opeke: opekasta stena, streha
2. podoben opeki: posušena gmota se zreže na opekaste kose / blago opekaste barve
♦ teh. opekasti briketi

opékasto

prisl.:

opekasto rdeča barva

SSKJ²

opékati -am nedov. (ẹ̑)
delati, da je kaj na površini pečeno: meso približno deset minut opekamo na olju; opekati v pečici, ponvi
● zastar. po rjavem obrazu se je videlo, da je fanta dolgo opekalo sonce da je bil, se zadrževal na soncu

SSKJ²

opeklína -e ž (í)
poškodba kože, tkiva zaradi ognja, električnega toka, vroče ali jedke tekočine: pri eksploziji je dobil hude opekline; umreti od opeklin / na koži so se napravili mehurji zaradi sončnih opeklin / opekline na roki
♦ med. opeklina prve stopnje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opeklínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opeklino: opeklinski mehurji / opeklinski zavoj

SSKJ²

ópel ópla m (ọ́)
avtomobil nemške tovarne Opel: pripeljati se z oplom; v prid. rabi: opel kadet; opel karavan; opel rekord

SSKJ²

opelíniti -im dov. (í ȋ)
knjiž. dodati pijači pelin: opeliniti vino
// ekspr. narediti kaj neprijetno, težko: opelinil mu je življenje

opelínjen

-a -o:

odžejati se z opelinjeno vodo

SSKJ²

opéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zmočiti s peno: s pivom je openil brke

opénjen

-a -o:

z milom openjen obraz

openjene ustnice

SSKJ²

opénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. s pripenjanjem, pritrjevanjem delati, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: openjati stene z blagom, usnjem
2. dajati, nameščati okrog česa: openjati hlode z verigami in jih vleči
3. knjiž. prekrivati, obdajati: zidove openja gost bršljan; kratka rokava ji ljubko openjata nadlakti / štrleče ličnice ji je openjala ohlapna koža

SSKJ²

opentljáti -ám tudi opéntljati -am dov. (á ȃ; ẹ̑)
okrasiti s pentljami: opentljati konje

opentlján

tudi opéntljan -a -o:

opentljan konj

ekspr. klobuk je imel opentljan s pisanimi trakovi

SSKJ²

ópera -e ž (ọ̑)
1. odrsko glasbeno delo s petim besedilom in instrumentalno spremljavo: napisati opero; skladatelj oper; arija iz Verdijeve opere Traviata; libreto za opero / poslušati opero; radijska izvedba opere
♦ glasb. jazz opera pisana v stilu jazza; komična opera z zabavno, veselo vsebino; resna opera
2. poslopje (osrednjega) opernega gledališča: opera je bila popolnoma zasedena; obnavljati opero / sopranistka ljubljanske Opere; gostovanje zagrebške Opere ansambla, igralcev

SSKJ²

operabílen -lna -o prid. (ȋ)
med. ki se da operirati: operabilna bula

SSKJ²

opera buffa opere buffe [ópera búfa] ž (ọ̑, ȗ)
glasb. komična opera 18. stoletja: italijanska opera buffa

SSKJ²

operácija -e ž (á)
1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: operacija traja že pet ur; operacija je uspela; narediti, opraviti operacijo; pacient je operacijo dobro prestal; asistirati pri operaciji; težka operacija; operacija dvanajsternika, slepiča / lepotna operacija; plastična operacija z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa; robotska operacija izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja / pog. si že šel na operacijo si se že dal operirati
2. voj., navadno s prilastkom delovanje večjega števila oboroženih sil z namenom zavzeti večje ozemlje ali uničiti večje število nasprotnikovih sil: operacija poteka ob meji; izvesti, spremljati, voditi operacijo; ustaviti vojaške operacije / očiščevalna, padalska operacija
3. navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih del v okviru celote: združiti več delovnih operacij; novi tip pralnega stroja ima štirinajst operacij; poznati zaporedje operacij pri stroju
4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža opravljanje, izvajanje dejavnosti, kot jo določa prilastek: finančne, kreditne, trgovinske operacije; takih miselnih operacij ni več zmožen / publ. prišlo je do zastoja pristaniških operacij del v zvezi z razkladanjem, nakladanjem
♦ filoz. logična operacija postopek pri proučevanju, ki upošteva zakon logike; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; med. aseptična operacija; premostitvena operacija pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; indikacija za operacijo

SSKJ²

operacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na operacijo:
a) operacijski instrumenti / operacijska dvorana, miza / operacijska rana
b) operacijski načrt / operacijsko območje
♦ mat. operacijski znak; operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode; voj. operacijske raziskave raziskave o potrebnem orožju in moštvu za preboj določene fronte

SSKJ²

operacionálen -lna -o prid. (ȃ)
uporaben, učinkovit: opis operacionalnih ciljev; vse operacionalne rešitve v predlogu niso dobre

SSKJ²

operacionalizácija -e ž (á)
1. stanje, ko je kaj operacionalizirano: operacionalizacija spremembe 80. člena ustave je zapisana v ustavnem zakonu
2. proces, v katerem se kaj operacionalizira: operacionalizacija zakona

SSKJ²

operacionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti uporabno, učinkovito v kakem postopku: operacionalizirati spoznanja

SSKJ²

operánd -a m (ā)
mat. količina, na kateri se naredi računska operacija:

SSKJ²

operát -a m (ȃ)
pravn., navadno v zvezi katastrski operat izčrpno, strokovno dokumentiran opis zemljišča glede na izmero, kakovost, kulturo, lastništvo:

SSKJ²

operatêr -ja m (ȇ)
1. zdravnik, ki operira: operater je svoje delo dobro opravil; je izvrsten operater; dela kot operater na kliniki
2. kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: operater je moral projicirati film še enkrat; razpisati delovno mesto operaterja / filmski, radijski, tonski operater; operater snemalec; operater pri mehanografskem stroju
// kdor nudi pomoč, informacije o čem po telefonu: počakati je moral na prostega operaterja
3. podjetje, ki svojim uporabnikom omogoča dostop do storitev prek določene infrastrukture, navadno telekomunikacijske: operaterji mobilne telefonije za klice znotraj svojega omrežja ponujajo nižje cene; domači, tuji operaterji; konkurenca, sodelovanje med operaterji; naročnik, razmerje pri operaterju; dogovor, pogodba z operaterjem / mobilni operater ki ponuja dostop do mobilne telefonije; kabelski operater ki ponuja dostop prek kabelskega televizijskega omrežja; sistemski operater distribucijskega omrežja podjetje, ki skrbi za organizirano javno razdeljevanje električne energije, plina; železniški operater

SSKJ²

operatêrka -e ž (ȇ)
1. zdravnica, ki operira: ta zdravnica je tudi dobra operaterka
2. ženska, ki dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: računalniška, radarska operaterka; operaterka na igralnih avtomatih; operaterka pri računalniku
// ženska, ki nudi pomoč, informacije o čem po telefonu: operaterka v klicnem centru; telefonska operaterka

SSKJ²

operatêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na operaterje: operaterski pomočnik v filmski ekipi / operaterska kabina

SSKJ²

operatíva -e ž (ȋ)
publ. dejavnost, zlasti gospodarska, ki se ukvarja s praktičnimi, neposrednimi deli: vzgajati kadre za operativo in znanstveno delo; delati v operativi; inženir s prakso v operativi / izvozna, nabavna, prodajna operativa
// oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: šef, vodja operative / ta odsek ceste je skupaj z gradbeno operativo gradila mladina gradbenimi delavci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

operatívec -vca m (ȋ)
pog. delavec, ki se ukvarja s praktičnimi, neposrednimi deli: zaposlen je kot operativec v termocentrali; narašča potreba po šolanem kadru, število operativcev pa se zmanjšuje

SSKJ²

operatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na operacijo:
a) operativna odstranitev obolelega tkiva; operativno zdravljenje / operativni trakt v bolnišnici
b) operativni bataljon; operativna enota / operativni oficir; operativno poveljstvo / vojska je napredovala po operativnem načrtu / operativno območje
2. nanašajoč se na operativo: vzgajati operativni kader; operativno vodstvo / opravljati operativne naloge / operativni postopek
● publ. operativni prostori so premajhni delovni prostori; publ. ugotovili so, da policija ni bila dovolj operativna uspešna, zavzeta
♦ aer. operativni dnevnik letala; ekon. operativni plan podrobno, natančno podan načrt za krajše časovno obdobje; operativna evidenca sprotno (dnevno) spremljanje poslovnih dogajanj; navt. operativna obala obala, urejena za pristajanje ladij

operatívno

prisl.:

operativno zdraviti

operativno samostojen oddelek

SSKJ²

operatívnost -i ž (ȋ)
publ. uspešnost, zavzetost: v poslovanju je potrebna večja operativnost; premajhna operativnost odbora
// dejavnost, delovanje: operativnost vojaških enot

SSKJ²

operátor -ja m (ȃ)
kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje; operater: za delo pri tem stroju so potrebni trije operatorji; operator pri mehanografskem stroju
♦ mat. logični operator predpis, ki dani količini določi neko količino

SSKJ²

óperen -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na opero: operni libreto; operna arija; operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša

SSKJ²

operéta -e ž (ẹ̑)
odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim in govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo: igrati opereto; skladatelj operete; libreto za opereto

SSKJ²

operéten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na opereto: operetni libreto; operetna glasba; operetne melodije / operetna predstava / operetni igralec, pevec; operetna skupina
2. publ. ki ima značilnosti, zaradi katerih ga drugi ne jemljejo resno: operetna revolucija, vlada

operétno

prisl.:

operetno lahkotna vsebina filma

SSKJ²

operíranec -nca m (ȋ)
kdor je bil operiran: dati operirancu pomirjevalno sredstvo; skrbeti za operirance

SSKJ²

operíranje -a s (ȋ)
glagolnik od operirati: operiranje bule, noge / operiranje z argumenti

SSKJ²

operíranka -e ž (ȋ)
ženska, ki je bila operirana: operiranka se počuti bolje

SSKJ²

operírati -am nedov. (ȋ)
1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič
2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem
3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države
4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja
5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami

operíran

-a -o:

operirani bolnik

jutri bo operiran

operirana noga še vedno boli

sam.: operirani se dobro počuti

SSKJ²

operíst -a m (ȋ)
zastar. operni pevec: nastop znanega operista

SSKJ²

opériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. okrasiti s perjem: operiti puščico

opériti se

dobiti perje:

mladiči se še niso popolnoma operili

opérjen

-a -o:

vojaki v operjenih čeladah

golobi so lepo operjeni

ekspr. biti po pavje operjen

SSKJ²

operjáničiti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. okrasiti s perjanico: operjaničiti klobuk

operjáničen

-a -o:

operjaničena čelada

SSKJ²

opérjenec -nca m (ẹ̑)
knjiž., ekspr. ptič: ob bregu reke so se zbrali razni operjenci

SSKJ²

opérjenost -i ž (ẹ̑)
knjiž. dejstvo, da je telo poraslo s perjem: operjenost mladičev / slaba operjenost pri nekaterih papigah

SSKJ²

operóz -a m (ọ̑)
lit. član ljubljanskega društva Academia operosorum: prizadevanja operozov

SSKJ²

operútiti se -im se dov. (ū ȗ)
knjiž. dobiti peruti: mladiči so se že operutili

operúten

-a -o:

še ne operuten ptič

/ ekspr. stopiti v življenje brez operutenih pričakovanj

SSKJ²

opésen -sna -o prid. (ẹ̄)
star. tesen2, oprijet: opesen suknjič

SSKJ²

opésniti -im dov. (ẹ̑)
knjiž. izraziti, prikazati v pesmi: ta motiv je opesnilo več pesnikov / Aškerc je opesnil Trubarja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opéstnik -a m (ẹ̑)
nar. kamen, ki varuje ogel hiše, da ga voz ne poškoduje; odrivač: kolo je zadelo ob opestnik

SSKJ²

opéšanec -nca m (ẹ̑)
ekspr. kdor je opešal: pomagati opešancu

SSKJ²

opéšanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od opešati: opešanje srca, vida / opešanje rastlin

SSKJ²

opéšanost -i ž (ẹ̑)
stanje opešanega človeka: opešanost izletnikov / zaradi opešanosti se je dal upokojiti

SSKJ²

opéšati -am dov. (ẹ̑)
1. zaradi utrujenosti, velikih naporov ne moči več (hitro) hoditi, se premikati: ranjenec je opešal in so ga morali nositi; opešati od lakote; v strmem klancu so konji opešali
2. postati slab, onemogel: ni še tako star, pa je že opešal; v zadnjem letu je opešal / ekspr.: rastlina v taki zemlji opeša; nekatere sorte krompirja so opešale so se izrodile
3. nav. ekspr. izgubiti popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu je opešal / telesne moči so ji opešale
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: oči so mu opešale; med boleznijo mu je opešalo srce
4. ekspr. postati manj močen, intenziven: njena ljubezen je opešala

opéšan

-a -o:

opešan človek

duševno opešan

opešana živina

SSKJ²

opéten tudi opêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
peten: opetni del čevlja

SSKJ²

opéti1 opnèm dov., opél; nam. opét in opèt (ẹ́ ȅ)
1. s pripenjanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: opeti stene; opeti s tapetami / obleka je tesno opela njeno postavo
2. star. dati okrog telesa: opeti vitezu oklep

opét

-a -o:

z usnjem opeta vrata

hrbtenica mora biti trdno opeta s kitami in mišicami

●

star. nosi zelo opete hlače oprijete

SSKJ²

opéti2 opôjem dov., opój opójte tudi opôj opôjte; opél (ẹ́ ó)
knjiž. proslaviti v pesmi: opeti junaka; opeti pomlad
// izraziti, prikazati v pesmi: opeti svojo bolečino, ljubezen

SSKJ²

opétje tudi opêtje -a s (ẹ̑; ȇ)
obrt. petni del obuvala: opetje in peta

SSKJ²

opetnájstiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga opetnajstili / opetnajstili so jo za delež

SSKJ²

opétnica -e ž (ẹ̑)
opetnik: opetnica se tesno prilega nogi
♦ obrt. zgornje usnje petnega dela obuvala

SSKJ²

opétnik -a m (ẹ̑)
zadnji zgornji del obuvala: trdi, visoki opetniki; peta in opetnik
♦ obrt. močnejši del petnega dela obuvala med zgornjim usnjem in podlogo

SSKJ²

opetováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. ponavljati: opetoval je za njim besedo za besedo

opetován

-a -o:

opetovane prošnje

prisl.: to smo opetovano naglašali velikokrat, večkrat

opetovano je pokazal, da je rodoljub ponovno, znova

SSKJ²

opévanka -e ž (ẹ́)
ekspr. opevana ženska: pesem je poslal svoji opevanki / Prešernova opevanka

SSKJ²

opévati -am nedov. (ẹ́)
1. slaviti v pesmi: pesnik opeva žrtve za svobodo; opevati pomlad; opevati ljubljeno ženo / pesem opeva njegovo junaštvo
// izražati, prikazovati v pesmi: opevati dogodke iz vojne; opevati ljubezen, žalost / v filmu opevati trpljenje svoje domovine
2. ekspr. zelo hvaliti, slaviti: vse življenje ga opeva; toliko ga ni treba opevati, saj so drugi še boljši

opévan

-a -o:

opevana ljubezen

opevana ženska

toliko opevano blago se je izkazalo za slabo

SSKJ²

opháti ophám stil. opšèm dov. (á ȃ, ȅ)
s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: ophati ječmen, proso; ophati v stopah

ophán

-a -o:

ophano zrnje

SSKJ²

opiát tudi opiját -a m (ȃ)
farm. zdravilo, ki vsebuje opij ali opijeve alkaloide: proizvodnja, uporaba opiatov; morfij, opij in drugi opiati

SSKJ²

opiáten tudi opijáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opiat: opiatni analgetiki; opiatne droge; zdravljenje opiatne odvisnosti

SSKJ²

ópica -e ž (ọ̑)
1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže; opice v živalskem vrtu; vreščanje opic; posnema druge kot opica; skače kakor opica / cirkuška, dresirana opica
♦ antr. opica človek pitekantropus; zool. ozkonose opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina; človeku podobne opice; širokonose opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina
2. slabš. kdor nekritično posnema vedenje, ravnanje koga drugega: ta opica prevzame od svojih sošolcev vse potrebno in nepotrebno
// človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je prava opica / kot psovka opica neumna

SSKJ²

ópičar -ja m (ọ̑)
nekdaj kdor vodi po svetu dresirane opice in nastopa z njimi: opičarji in medvedarji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opičaríja -e ž (ȋ)
slabš. dejanje, ravnanje, s katerim kdo nekritično posnema dejanje, ravnanje koga drugega: to je prava opičarija

SSKJ²

opíčiti -im dov. (í ȋ)
nar. vzhodnoštajersko zapičiti: opičiti kol v zemljo / svoje oči je opičil v soseda; s pogledom se je opičila vanj

SSKJ²

ópičjak in opičják -a m (ọ̑; á)
1. opičji samec: stari opičjaki v živalskem vrtu; skače kot opičjak
2. slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem: s takim opičjakom se druži

SSKJ²

ópičji -a -e prid. (ọ̑)
nanašajoč se na opice: opičji mladič, samec / opičji kriki; opičja spretnost / njegove opičje kretnje; ekspr.: človek z opičjim obrazom; ima opičje čelo / ekspr. opičja ljubezen staršev do otrok nekritična

ópičje

prisl.:

opičje posnemati druge

po opičje se spakovati, vesti

SSKJ²

ópička -e ž (ọ̑)
manjšalnica od opica: igrati se z opičko; dresirane opičke

SSKJ²

ópičnik -a m (ọ̑)
knjiž. opičjak: opičnik pleza po drevju / s takim ravnanjem je naredila iz otroka pravega opičnika

SSKJ²

opičnják -a m (á)
1. zaprt prostor za opice: ogledovati si opice v opičnjaku
2. opičji samec: velik opičnjak

SSKJ²

opíh -a m (ȋ)
bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina z drobnimi bledo rumenimi cveti, Ranunculus sceleratus:

SSKJ²

opíhati -am dov., tudi opihájte; tudi opihála (í)
1. obdati s premikajočim se zrakom: opihati boleče mesto
// obdati kaj s seboj: opihal jih je mrzel veter
2. s pihanjem odstraniti: opihati prah s knjige

SSKJ²

opíhniti -em dov. (í ȋ)
obdati s premikajočim se zrakom: opihniti buško
// obdati kaj s seboj: na vrhu jih je opihnil mrzel veter

SSKJ²

opihováti -újem nedov. (á ȗ)
obdajati s premikajočim se zrakom: opihovati obraz s pahljačo; opihovati si prste
// obdajati kaj s seboj: grebene opihuje mrzel veter

SSKJ²

ópij -a m (ọ̄)
mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka: kaditi, uživati opij; pridobivanje opija / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo

SSKJ²

opijániti -im dov. (á ȃ)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom
// povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami

opijániti se

s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan:

vsako nedeljo se opijani

SSKJ²

opijánjati -am nedov. (á)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: fantje so opijanjali dekleta; opijanjati z vinom
// povzročati pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanjala / ta močni vonj me opijanja
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: uspeh ga opijanja / opijanjali so ga s pohvalami

opijánjati se

s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan:

opijanjati se z žganjem

SSKJ²

opíjanje -a s (í)
glagolnik od opijati: hitro opijanje z žganjem

SSKJ²

opijanljív -a -o prid. (ī í)
ki opijanja: opijanljive pijače / opijanljiv vonj rož

SSKJ²

opíjati -am nedov. (í)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: sam ni pil, druge je pa rad opijal; opijati s slivovko
// povzročati pijanost, omotico: pijače, ki opijajo / ta snov v večjih količinah opija
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: ljubezen ga je vse bolj opijala / oblast, ki jo ima, ga opija

opíjati se

s pitjem alkoholne pijače postajati pijan:

nikoli se ni opijal

do nezavesti se opijati

SSKJ²

ópijev -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na opij: opijev učinek
♦ farm. opijeva tinktura rjava alkoholna raztopina opija; kem. opijev alkaloid

SSKJ²

ópijski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na opij: opijsko mamilo / opijski mak / opijska pijanost / opijske kadilnice
♦ zgod. opijska vojna vojna Anglije in Francije s Kitajsko v letih 1839–1842 in 1857–1858, ker je ta prepovedala uvoz opija iz Indije

SSKJ²

opíkati -am dov. (ī ȋ)
raniti s piki, pikanjem: ose te bodo opikale / otroka so opikali komarji; pren., ekspr. v družbi rada opika znance

opíkan

-a -o:

opikan od komarjev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opikljáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, da je na čem kaka snov v obliki pik, pikic: z lepilom namazano brado opikljati s kosmiči preje

opiklján

-a -o:

z mušjimi iztrebki opikljana slika

SSKJ²

opílek -lka m (ȋ)
nav. mn. kar odpade pri piljenju: sproti odstranjevati opilke; roženi, železni opilki

SSKJ²

opíliti -im dov. (í ȋ)
1. s pilo obdelati predmet: opiliti vijak / opiliti nohte do zaželene dolžine / opiliti robove
2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: opiliti besedilo, govor / v teh letih je svoje vedenje opilil
3. ekspr. udariti: opilil ga je, še preden se mu je mogel izmakniti
● ekspr. opilil me je za precejšnjo vsoto ogoljufal

opíljen

-a -o:

opiljeni kovanci

ima opiljen slog

SSKJ²

opioíd -a m (ȋ) farm.
zdravilo za lajšanje hudih bolečin, ki vsebuje opij: zdravnik je bolniku predpisal močan opioid; odmerek opioidov; poraba opioidov

SSKJ²

opioíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opioide: opioidni analgetik; izločanje opioidnih peptidov; opioidno zdravilo

SSKJ²

opípati -am tudi -ljem dov. (ī ȋ)
nar. oskubsti: opipati kokoš

opípan

-a -o:

opipan piščanec

brke je imel podobne repu stare opipane kokoši

SSKJ²

opiráč -a m (á)
grad. poševni tram povezja; opornik

SSKJ²

opiráča -e ž (á)
star. palica za oporo (pri hoji): hodi z opiračo / palica opirača

SSKJ²

opirálo -a s (á)
kar se rabi za oporo, naslonitev: stol brez ročnih opiral

SSKJ²

opíranje -a s (ī)
glagolnik od opirati, naslanjati: opiranje nadlakti na mizo; opiranje na palico / opiranje na to teorijo

SSKJ²

opírati1 -am nedov. (ī ȋ) navadno v zvezi z na
1. dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sedel je v kotu in opiral brado na kljuko palice; opirati komolce na mizo
// delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpirati: ranjenca sta opirala dva borca; opiral ga je z levico / na strmini so morali opirati voz
2. imeti, uporabljati kaj za osnovo, izhodišče: svojo prošnjo opiram na naslednje; opirati trditev na že znana dejstva; opirati se na znanstvena spoznanja / sodba se opira na izpovedi prič

opírati se

držati se koga tako, da se ohrani pokončen položaj:

vso pot se je opiral nanj

biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: stal je pri mizi in se z rokami opiral nanjo; opirati se na palico, ob palico

nav. ekspr.

biti v prostorsko neposrednem stiku s čim:

zadnja stran hiše se opira na strmo pobočje

imeti, dobivati pomoč, podporo:

tudi v nesreči se lahko opira nanj

/ opirati se na lastne sile, sposobnosti

opiráje

sedel je, žalostno opiraje glavo v dlan

pisati o stvari, opiraje se na dejstva

stopal je počasi, opiraje se na palico

opirajóč

-a -e:

stal je, opirajoč se na gorjačo

na poskuse opirajoče se raziskave

SSKJ²

opírati2 -am nedov. (ī)
star. večkrat oprati: opirati komu perilo / s solzami opirati svojo krivdo zmanjševati

SSKJ²

opís -a m (ȋ)
predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih: izpopolniti opise pomembnih dogodkov; kratek, nadroben, natančen opis; lirični opisi narave / osebni opis; tehnični opis stroja; opis bolezni
♦ lit. natančna besedna predstavitev česa v pripovedi; šol. pisni izdelek, v katerem so navedene glavne zunanje značilnosti česa

SSKJ²

opísati in opisáti opíšem dov., opíšite (í á í)
1. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih: opisati človeka, dogodek, lego kraja; sam je opisal svoje življenje; na kratko, natančno opisati / opisati naloge, ki jih je treba opraviti; opisati potek dela
2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način narediti: opisati elipso, krog; premica opiše plašč valja
● žoga je opisala (velik) lok je letela v (velikem) loku
3. star. pobarvati, poslikati: opisal je veliko pirhov; opisati si obraz

opísan

-a -o:

opisana metoda ne ustreza več

njegove zasluge so opisane zelo natančno

površno opisan

SSKJ²

opisávati -am nedov. (ȃ)
star. opisovati: znal je slikovito opisavati dogodke

SSKJ²

opísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opis: vprašanja zahtevajo opisni odgovor; opisna razlaga / njegove pesmi so preveč opisne
♦ geom. opisna geometrija geometrija, ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; jezikosl. opisni čas glagolska oblika, ki se tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko; opisni deležnik tvorni in trpni deležnik, s katerim se tvorijo opisni časi in nakloni; opisna slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; šol. opisno ocenjevanje označevanje učnega uspeha z besedami

opísno

prisl.:

opisno prikazati

SSKJ²

opisljív -a -o prid. (ī í)
ki se da opisati: značilnosti tega dela so ugotovljive in opisljive; težko opisljiv pojem

SSKJ²

opisméniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. naučiti pisati in brati: država si prizadeva opismeniti vse nepismene
// narediti, da kdo pridobi sposobnost aktivnega tvorjenja, sprejemanja besedil: funkcionalno opismeniti učence / gledališko, književno, medijsko opismeniti bralce, gledalce
2. narediti, da kdo pridobi znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opismeniti neplavalce / finančno, informacijsko, naravoslovno, računalniško opismeniti dijake, študente, učitelje / emocionalno, vsestransko opismeniti otroke

opisménjen

-a -o

v slovenščini je bil slabo opismenjen

/ biti glasbeno, plesno, računalniško opismenjen

SSKJ²

opisménjenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost opismenjenega človeka: funkcionalna, jezikovna opismenjenost dijakov, študentov; pravopisna opismenjenost; slaba opismenjenost nekaterih priseljencev / računalniška opismenjenost / politična opismenjenost

SSKJ²

opismenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od opismenjevati: sistematično opismenjevanje otrok v prvih razredih devetletke / učbenik je namenjen opismenjevanju in učenju slovenščine; metode funkcionalnega opismenjevanja učencev / gledališko, kulturno, medijsko opismenjevanje bralcev, gledalcev / glasbeno, plavalno opismenjevanje / digitalno opismenjevanje razvijanje sposobnosti uporabljanja interneta, elektronske pošte, digitalne fotografije, elektronskega komuniciranja z državno upravo; informacijsko opismenjevanje; računalniško opismenjevanje učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika, možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev / čustveno opismenjevanje otrok, odraslih

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opismenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. učiti pisati in brati: opismenjevati nepismene; sistematično opismenjevati otroke
// delati, da kdo pridobi sposobnost aktivnega tvorjenja, sprejemanja besedil: opismenjevati učence za kritično dojemanje in ustvarjalno rabo besedil / medijsko opismenjevati bralce, gledalce
2. delati, da kdo pridobi znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: finančno, informacijsko, računalniško opismenjevati dijake, odrasle, študente

SSKJ²

opísništvo -a s (ȋ)
knjiž. opisnost, opisovanje: v njegovi poeziji je veliko opisništva

SSKJ²

opísnogeométričen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
nanašajoč se na opisno geometrijo: opisnogeometrični problem / opisnogeometrična upodobitev

SSKJ²

opísnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost opisnega: avtor je presegel faktografsko opisnost prejšnjih del / ekspr. z golo opisnostjo ni dosegel zaželenega učinka

SSKJ²

opisoválec -lca [opisovau̯ca] m (ȃ)
kdor opisuje: dober opisovalec narave

SSKJ²

opisoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda

SSKJ²

opisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od opisovati: ne mara dolgega opisovanja; natančno, olepšano opisovanje; opisovanje dogodkov, razmer

SSKJ²

opisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih: opisovati ljudi, naravo, življenje; jedrnato, slikovito, živo opisovati; težko je slepemu opisovati barve; na dolgo opisovati
♦ jezikosl. opisovati čase in naklone z opisnim deležnikom delati, tvoriti
2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način delati: točka opisuje krog; premica opisuje plašč stožca

opisován

-a -o:

pisatelj se je približal duhu opisovane dobe

SSKJ²

opíščiti se -im se dov. (í ȋ)
nar. zahodno dobiti izpuščaje: po vsem telesu se je opiščil

SSKJ²

opítati -am dov. (ī)
spitati: opitati prašiča in ga prodati; kravo na hitro opitati
● ekspr. brata je opital z ne preveč laskavimi imeni ozmerjal

opítan

-a -o:

opitana živina

SSKJ²

opíti opíjem dov. (í)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili
// povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami

opíti se

s pitjem alkoholne pijače postati pijan:

pil je, da bi se opil

opiti se z žganjem

opít

-a -o:

opit človek

bila je nekoliko opita

opit od lepote

SSKJ²

opítje -a s (ȋ)
glagolnik od opiti: posledice opitja

SSKJ²

opítost -i ž (ȋ)
stanje opitega človeka: v opitosti storjeno dejanje

SSKJ²

òpla medm. (ȍ) pog.
1. izraža zavrnitev: opla, tako pa že ne boš govoril
2. izraža opravičilo: opla, res sem neroden
3. izraža začudenje, presenečenje: opla, kaj se pa dogaja

SSKJ²

oplahníti1 in opláhniti -em dov. (ī á)
knjiž. uplahniti, upasti: balon je nenadoma oplahnil

SSKJ²

oplahníti2 in opláhniti -em dov. (ī á)
nar. oplakniti: oplahniti sod

SSKJ²

oplahtáti -ám dov. (á ȃ)
pog. ogoljufati, prevarati: oplahtati koga; pri prodaji so ga oplahtali za pet tisoč evrov

SSKJ²

oplájanje -a s (á)
glagolnik od oplajati: oplajanje pri živalih / oplajanje zahodnoevropskega slikarstva z bizantinskim / medsebojno oplajanje dveh kultur

SSKJ²

oplájati -am nedov. (á)
1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline
2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati

oplájati se

knjiž., ekspr.

zajemati, dobivati iz česa:

skladatelj se oplaja ob ljudski glasbi

/ oplajati se in duhovno bogateti ob Prešernu

●

ekspr. estetika in idejna kritika se medsebojno oplajata dopolnjujeta, vplivata druga na drugo

oplajajóč

-a -e:

bral je klasike, oplajajoč se ob njihovi umetnosti

oplajajoča moč

SSKJ²

opláka -e ž (ȃ)
knjiž. odpadna voda: v kanalih pod ulicami klokota oplaka / industrijska oplaka
● ekspr. sram te bodi, da točiš tako oplako slabo, nekvalitetno vino

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oplakníti in oplákniti -em dov. (ī á)
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: krožnike je samo oplaknila; oplakniti kaj s čisto, mrzlo vodo / oplakniti roke z razkužilom; na hitro se je oplaknil v potoku
● ekspr. oplakniti si (suho) grlo kaj popiti

SSKJ²

oplakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok
2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi

SSKJ²

oplánkati -am dov. (ȃ)
pog. ograditi z deskami, krajniki: gradbišče so že oplankali

SSKJ²

opláščiti -im dov. (á ȃ)
teh., v zvezi z elektroda obdati z mineralno oblogo: oplaščiti elektrode za varjenje

opláščen

-a -o:

oplaščena elektroda

SSKJ²

oplašíti in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil (ī á ā; ī í)
1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje
2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila

oplášen

-a -o in oplašèn -êna -o:

oplašen otrok

biti oplašen

SSKJ²

oplát -i ž (ȃ)
knjiž. furnir: hrastova, orehova oplat
● zastar. dobiti jih po zadnji oplati po zadnjici

SSKJ²

opláta -e ž (ā)
teh. kar pokriva ogrodje ladje, letala: na ladijsko ogrodje so pritrdili leseno oplato in krov; kovinska oplata letala

SSKJ²

opláten -tna -o (ȃ)
pridevnik od oplata: oplatna deska

SSKJ²

opláti opóljem dov., opôlji opoljíte; oplál in oplàl (á ọ́)
agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: oplati koruzo, oves

SSKJ²

oplática -e ž (ȃ)
knjiž. furnir: orehova oplatica / oblagati z oplaticami

SSKJ²

oplatíti -ím in oplátiti -im dov., oplátil (ī í; ā ȃ)
knjiž. furnirati: oplatiti lesene izdelke
// teh. narediti čemu oplato: oplatiti ladjo

SSKJ²

oplátnica tudi oplatníca -e ž (ȃ; í)
knjiž. tanka deska, plošča zlasti za obijanje, oblaganje: ladjedelec veže oplatnice; nameščanje podov in oplatnic pri tovornih vagonih

SSKJ²

oplàz -áza m (ȁ á)
1. agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in oplaz
2. nar. del njive, ki je plug ne izorje: za plugom so se delali oplazi; prekopati oplaze
// nezoran, travnat svet med njivami: kositi krmo po oplazih
● zastar. zapeljal je čez kamen in na smučki je nastal oplaz odrgnina, praska

SSKJ²

oplázen -zna -o prid. (ā)
nanašajoč se na oplazenje: oplazna svetloba / oplazni strel

SSKJ²

oplázenje -a s (ȃ)
glagolnik od oplaziti: voznik je zapeljal s ceste, da se je izognil trčenju ali vsaj oplazenju

SSKJ²

oplazíti in opláziti -im, in opláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila
// nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini
2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata
// nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap
3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo goste
4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil
5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive

SSKJ²

opléček -čka m (ẹ̑)
nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: oblekla je vezen opleček
♦ obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit; sedelce

SSKJ²

opléčje -a s (ẹ̑)
anat. del telesnega ogrodja iz dveh ključnic in dveh lopatic, ki veže zgornje okončine s trupom; ramenski obroč: v območju oplečja je hrbtenjača odebeljena
♦ vet. pleče z nadlaktjo

SSKJ²

opléčnik -a m (ẹ̑)
nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: oblekla je široko rožasto krilo in oplečnik

SSKJ²

oplemenítenje -a s (ȋ)
glagolnik od oplemenititi: oplemenitenje človeka / duhovno oplemenitenje / oplemenitenje rude, tkanine; oplemenitenje z laki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oplemenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oplemeniti: oplemenitev kobile

SSKJ²

oplemeníti -ím dov., opleménil (ī í)
1. vet. oploditi: žrebec oplemeni kobilo; oplemeniti svinje
2. zastar. oplemenititi: oplemeniti svoj okus

oplemenjèn

-êna -o:

oplemenjena kobila

SSKJ²

oplemenitílnica -e ž (ȋ)
tovarniški obrat za oplemenitenje: obratovodja oplemenitilnice

SSKJ²

oplemenítiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti kaj bolj plemenito, dobro: s svojo umetnostjo nas je oplemenitil / to delo bo oplemenitilo našo literaturo; oplemenititi svoj okus izboljšati; na potovanjih je oplemenitil svoje znanje obogatil
2. teh. opraviti dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: oplemenititi les, tkanino; oplemenititi papir s premazanjem; oplemenititi jeklo izboljšati njegove lastnosti s spreminjanjem njegove kemične sestave
♦ agr. oplemenititi izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; požlahtniti; metal. oplemenititi rudo odstraniti iz nje večji del nekakovostnih sestavin

oplemeníten

-a -o:

oplemeniteno blago

z umetnostjo oplemeniteno življenje

/ oplemeniteno jeklo plemenito jeklo

SSKJ²

oplemenitováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. plemenititi: kultura oplemenituje življenje

SSKJ²

oplemenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje / oplemenjevanje človekovega duha

SSKJ²

oplemenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. vet. oplojevati: oplemenjevati krave
2. zastar. plemenititi: ljubezen ga je oplemenjevala

SSKJ²

oplèn -éna m (ȅ ẹ́)
agr. premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice: zaradi prevelike teže se je oplen prelomil
♦ žel. naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih

SSKJ²

oplenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od opleniti: oplenitev gradu

SSKJ²

opleníti in opléniti -im dov. (ī ẹ́)
izropati: oplenili so ladje z dragocenim tovorom
● napadalci so ga oplenili oropali

oplenívši

zastar.:

oplenivši mesto, se je sovražnik umaknil

oplénjen

-a -o:

oplenjena trgovina

SSKJ²

oplèsk tudi oplésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem: oplesk vhodnih vrat se lušči; svež oplesk / oljnati oplesk; pren., ekspr. avtor je dal meščanskemu nacionalizmu socialističen oplesk

SSKJ²

opléskati -am dov. (ẹ̑)
prekriti z oljnato barvo, lakom: opleskati okna, vrata

opléskan

-a -o:

belo opleskane stene kopalnice

SSKJ²

oplêsti oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é)
1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami
// narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov
// okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi
2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko
3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico
4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih

opletèn

-êna -o:

opletena steklenica

z venci opletene lože

SSKJ²

oplešivéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati plešast: hitro se je postaral in oplešivel

SSKJ²

oplèt -éta m (ȅ ẹ́)
kar kaj opleta: zaščitni oplet žice
// nekdaj ograja, stena, spletena iz šibja, protja: z opleti in okopi obdane utrdbe

SSKJ²

oplétanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od opletati: opletanje steklenic / opletanje jadra v vetru / vožnjo je motilo opletanje kolesa / zakaj je treba toliko govorjenja in opletanja

SSKJ²

oplétati -am nedov. (ẹ̑)
1. pletoč delati, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: opletati steklenice; pajek je opletal cvete s pajčevino
// delati, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: opletati vrv okoli debla
2. rastoč pokrivati površino: zidove opleta stoletni bršljan; srobot se opleta čez skale
// biti, obstajati okrog česa: lovorov venec mu opleta čelo
3. delati neurejene, navadno krožnim podobne gibe: opletati z nogami, rokami; nesmiselno je opletal okrog sebe / vol opleta z repom; metulj je opletal s krilci
// delati, povzročati, da se kaj neurejeno giblje: veter opleta z ohlapnim šotorom / natakar je opletal s prtičem
4. viseti in se neurejeno gibati: čutarica mu opleta ob stegnu / dolge kite ji opletajo po hrbtu / preširoka obleka opleta okrog nje; hlače mu opletajo okrog suhih nog
5. nepravilno, nihajoč se gibati, delovati zaradi ohlapne, nepravilne namestitve: levo kolo je opletalo; močno, rahlo opletati / tovornjak opleta s prikolico / dojenčku glava še opleta
6. ekspr. opotekaje se hoditi: z zadnjimi močmi je opletala za njim; opleta po cesti kot pijan / najej se, saj komaj še opletaš hodiš
// muditi se, zadrževati se: kaj tako dolgo opleta po hiši / pojdimo, kaj bi še opletali se obotavljali
7. ekspr. udarjati, tepsti: opletati koga z bičem; opletal je z gorjačo po hrbtih; dečki so se opletali z vejami
● star. imela je šest služabnic, ki so jo opletale česale, ji spletale lase; ekspr. zmeraj nekaj opleta okoli zdravnikov hodi; opletati z ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; slabš. v svojih govorih je veliko opletal z dolžnostjo jo je omenjal, govoril o njej; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. ne dovolim, da bi opletali z menoj samovoljno, brezobzirno ravnali

oplétati se

ekspr.

hoditi, zadrževati se kje:

pastir se je počasi opletal med živino

pren. sto misli se ji opleta po glavi

ukvarjati se, navadno s čim neprijetnim, težavnim:

s tem delom se že dolgo opleta

/ pojdi, kaj bi se še opletal z njimi

/ opleta se in žene, da dovolj zasluži

●

ekspr. noge se mi že opletajo od utrujenosti, slabosti že težko hodim; ekspr. to se ti bo še opletalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. vprašali so ga tako, da se ni mogel nič opletati izmikati

opletajóč

-a -e:

nerodni, opletajoči koraki

hlače z opletajočimi hlačnicami

SSKJ²

opletàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki opleta: opletave noge
● ekspr. bil je že precej opletav pijan, vinjen

SSKJ²

opletênka tudi opleténka -e ž (é; ẹ́)
knjiž. pletenka: spiti opletenko vina

SSKJ²

opléti oplévem dov., tudi oplevíte; oplél (ẹ́)
1. s puljenjem odstraniti plevel: okopati in opleti / opleti korenje / opleti grede; njivo je bilo treba pred žetvijo opleti / opleti travo na grobu; pren., ekspr. med njimi bom zasejal sovraštvo, ki ga ne bo nihče oplel
2. nepreh., pog., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti; opraviti: kot pevec si oplel / če bo videl, da se ga bojiš, si oplel; midva sva oplela; pri njej si oplel

oplét

-a -o:

skrbno oplet vrt

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oplézati -am dov. (ẹ̑)
s plezanjem priti na več mest: vsa drevesa opleza

SSKJ²

oplinjevánje -a s (ȃ)
zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina; plinifikacija: del namenskih sredstev so porabili za širitev oplinjevanja v občini; oplinjevanje kraja; načrti za oplinjevanje

SSKJ²

oplitvéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati plitev: jarek je oplitvel, ker ga niso čistili / zaradi slabe družbe je oplitvel

SSKJ²

opljúniti -em dov. (ú ȗ)
nar., v zvezi opljuniti (si) roke pljuniti (si) v roke: Zdajci .. si je zavihal rokave in si opljunil roke (F. Bevk)

SSKJ²

opljúskati -am dov. (ȗ)
s pljuskanjem zmočiti, politi: opljuskati mizo; opljuskati si obraz s hladno vodo / valovi so ju opljuskali, da sta bila zelo mokra

SSKJ²

opljuskávati -am nedov. (ȃ)
s pljuskanjem močiti, polivati: opljuskavati hrbet / valovi opljuskavajo kljun ladje; pren. od vseh strani me opljuskava hrup, svetloba

SSKJ²

opljúskniti -em dov. (ú ȗ)
s pljuskom zmočiti, politi: opljuskniti koga z vedrom vode / val ga je opljusknil po nogah

SSKJ²

opljúsniti -em dov. (ú ȗ)
s pljuskom zmočiti, politi: opljusniti koga po hrbtu / val opljusne skalo; pren. svetloba za hip opljusne temni hodnik

SSKJ²

opljúvati -am in opljújem in opljuváti opljúvam in opljújem dov., opljuvál in opljúval (ú; á ú)
s pljuvanjem v koga, kaj izraziti odklonilen, sovražen odnos: skočila je proti njemu in ga opljuvala; sliko so opljuvali in poteptali
// ekspr. vzeti ugled, osramotiti: obsoditi in opljuvati človeka ni težko / opljuvati komu čast

opljúvan

in opljuván -a -o:

biti opljuvan in ponižan

SSKJ²

oplôčiti -im tudi oplóčiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑)
knjiž. obložiti s ploščami: opločiti stene, tla

oplôčen

tudi oplóčen -a -o:

opločeno dvorišče

SSKJ²

oplóčje -a s (ọ̑)
navt. kar pokriva ogrodje čolna, ladje: opločje daje obliko trupu; kovinsko opločje

SSKJ²

oplóčnica -e ž (ọ̑)
knjiž. plošča (za oblaganje): tla so bila iz velikih rjavih opločnic; kamnite opločnice

SSKJ²

oplódba -e ž (ọ̑)
knjiž. oploditev: umetna oplodba / oprašitev in oplodba ajde

SSKJ²

oplóden -dna -o prid. (ọ̄)
v zvezah: fiz. oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo; gozd. oplodna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; postopna sečnja

SSKJ²

oplodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma

SSKJ²

oplodíti -ím dov., oplódil (ī í)
1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet
♦ biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico
2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje

oplojèn

-êna -o:

oplojene samice

ovce so umetno oplojene

oplojeno jajčece

SSKJ²

oplodítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oploditev: oploditveni proces / oploditvena sposobnost

SSKJ²

oplódje -a s (ọ̑)
agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena: ježičasto oplodje; mesnato oplodje

SSKJ²

oplodljív -a -o prid. (ī í)
ki se da oploditi: ikre mrtvih rib so bile še oplodljive

SSKJ²

oplódnja -e ž (ọ̑)
knjiž. oploditev: opraviti oplodnjo; slaba oprašitev in oplodnja trte / umetna oplodnja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oplojeválec -lca [oplojevau̯ca tudi oplojevalca] m (ȃ)
knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca

SSKJ²

oplojeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oplojevanje: oplojevalni organi / oplojevalna sposobnost

SSKJ²

oplojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od oplojevati: bik je že primeren za oplojevanje / umetno oplojevanje / opraševanje in oplojevanje rastlin
♦ ekon. oplojevanje vrednosti ustvarjanje presežne vrednosti v proizvodnji

SSKJ²

oplojeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik bo spet oplojeval / umetno oplojevati
2. izboljševati vrednost, kakovost; oplajati: njegove ideje so oplojevale številne literature; duhovno oplojevati

oplojujóč

-a -e:

zahodno kulturo oplojujoča slovanska literatura

SSKJ²

oplôskati -am dov. (ȏ)
ekspr. večkrat slišno, plosko udariti: za šalo jo je oploskal in objel / pošteno ga je oploskal natepel

SSKJ²

oplôščiti1 -im dov. (ō ȏ)
knjiž. obložiti s ploščami: oploščiti teraso
♦ teh. obložiti kovino s tanko plastjo druge kovine

oplôščen

-a -o:

oploščene stopnice

SSKJ²

oplôščiti2 -im tudi oploščíti -ím dov., oplôščil tudi oplóščil (ō ȏ; ī í)
knjiž. nekoliko sploščiti: z udarcem oploščiti predmet; cev se je oploščila

oplôščen

-a -o tudi oploščèn -êna -o:

oploščeno telo

SSKJ²

oplutéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. spremeniti se v pluto: celične mrenice so oplutele

SSKJ²

ópna -e ž (ọ̄)
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki lahko niha: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno
3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne

SSKJ²

ópnast -a -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki ima opno: prvotno je imel grad opnasta okna

SSKJ²

opočásniti -im in opočasníti -ím dov., opočásnil (ā; ī í)
upočasniti: opočasniti hojo; ekspr. opočasniti korak

SSKJ²

opóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nar. zahodno lapornat: opočna zemlja

SSKJ²

opogúmiti -im dov. (ū ȗ)
narediti, da postane kdo pogumen: skušala ga je opogumiti; ko je to videl, se je opogumil / opogumil se je in jo zasnubil / njene besede so ga opogumile

opogúmljen

-a -o:

nekoliko opogumljen je nadaljeval z delom

SSKJ²

opogúmljanje -a s (á)
glagolnik od opogumljati: opogumljanje je pri boječih otrocih potrebno

SSKJ²

opogúmljati -am nedov. (ú)
vplivati na koga, da bi bil pogumen: stala mu je ob strani in ga opogumljala / njena navzočnost ga je opogumljala / opogumljal ga je, naj vztraja spodbujal

opogumljajóč

-a -e:

opogumljajoče besede

SSKJ²

opòj -ôja m (ȍ ó) nav. ekspr.
1. kar povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: pijača je zanj opoj; blaženost opoja / v knjigah išče opoja; iz glasbila je znal izvabljati čudovit opoj; ljubezenski, zimski opoj
// ekspr. opojnost: opoj rož / opoj antične kulture
2. stanje čutnega in duševnega ugodja: opoj počasi izginja in spet se začenja vsakdanje življenje; vdajati se opoju; biti v opoju; to je storil v opoju svatovskega razpoloženja

SSKJ²

opójen -jna -o prid. (ọ̄)
ki povzroča pijanost: opojna pijača
♦ bot. opojno trebelje rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v kobulih, Chaerophyllum temulum
// nav. ekspr. ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: opojen duh vrtnic / zvok njenih besed je bil opojen; prevzemale so ga opojne misli; opojna pomlad; opojne sanje

opójno

prisl.:

ajda opojno diši

opojno sladek poljub

SSKJ²

opojênost -i ž (é)
nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: ljubezenska opojenost; čas sreče in opojenosti

SSKJ²

opojílo -a s (í)
knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač

SSKJ²

opojíti -ím dov., opójil (ī í)
1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo
2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma

opojèn

-êna -o:

opojen človek

opojen od vonja cvetoče ajde

ves je opojen od sreče, uspeha

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opojnína -e ž (ī)
knjiž. alkoholna pijača: uživati opojnine

SSKJ²

opójnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost opojnega: opojnost pijače / ekspr.: opojnost besed, petja; opojnost pomladi
// nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: prevzemala ga je opojnost; uživati v opojnosti in miru / čutna, duševna opojnost
● knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi

SSKJ²

opóka -e ž (ọ̑)
nar. zahodno lapor: kosi opoke
// lapornata zemlja: češnja, vsajena na opoki

SSKJ²

opókel -kla -o [opokəu̯] prid. (ọ́) zastar.
1. razpokan: opokla gorska stena
2. grob2, surov: opokle šale

SSKJ²

opôldan1 -dnéva [opou̯dan] m (ȏ ẹ̑)
poldan, poldne: do opoldneva je končal delo

SSKJ²

opôldan2 [opou̯dan] prisl. (ȏ)
opoldne2: prišel je točno opoldan

SSKJ²

opoldánji -a -e [opou̯danji] prid. (á)
opoldanski: opoldanje zvonjenje

SSKJ²

opoldánski tudi opôldanski -a -o [opou̯danski] prid. (á; ȏ)
nanašajoč se na poldan, poldne: opoldanska vročina; opoldansko sonce je močno pripekalo / opoldanska molža; opoldansko mleko mleko od opoldanske molže

SSKJ²

opôldne1 -dnéva [opou̯dne] s (ȏ ẹ̑)
ed. poldan, poldne: ura je kazala opoldne

SSKJ²

opôldne2 [opou̯dne] prisl. (ȏ)
sredi dneva med sončnim vzhodom in zahodom, ob 12. uri: nosila mu je hrano zjutraj, opoldne in zvečer; dela od osmih do opoldne; položaj sonca opoldne; pred jutri opoldne ga ne bo

SSKJ²

opôlnoči [opou̯noči] prisl. (ȏ)
sredi noči med sončnim zahodom in vzhodom, ob 24. uri: vstaja ob petih in hodi spat opolnoči; tema je kakor opolnoči

SSKJ²

opolnomóčen -a -o [opou̯nomočen] prid. (ọ̑)
zastar. pooblaščen: opolnomočeni so, da izdajajo potna dovoljenja / opolnomočeni minister

SSKJ²

opolnomóčenec -nca [opou̯nomočenəc] m (ọ̑)
zastar. pooblaščenec: pogodbo je podpisal opolnomočenec te organizacije

SSKJ²

ópolo in opólo -a m (ọ̑; ọ̑)
rdeče vino z otoka Visa: piti opolo

SSKJ²

opôlzek -zka -o [opou̯zək] prid. (ó)
1. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: opolzki prizori v filmu; opolzka pripomba, šala / opolzki ljudje
2. zastar. spolzek, drsen: stopil je na opolzek kamen; opolzka pot

SSKJ²

opôlzel -zla -o [opou̯zəu̯] prid. (ó) star.
1. spolzek, drsen: pot je strma in opolzla; tla so bila pokrita z opolzlim listjem / zašel je na opolzlo pot
2. opolzek: opolzle opazke, šale

SSKJ²

opôlzkost -i [opou̯skost] ž (ó)
lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja

SSKJ²

opómba -e ž (ọ̑)
1. krajše pojasnilo k tekstu: urednik je dodal nekaj opomb; razprava z opombami / obrobna opomba napisana na robu strani v knjigi ali rokopisu; opomba pod črto napisana na koncu strani pod tekstom
2. star. opazka, pripomba: ta opomba ga je zelo prizadela; delati opombe; navesti nekaj načelnih opomb; bistroumne, šaljive opombe
3. zastar. spomin: napisati članek v opombo zaslužnemu možu

SSKJ²

opómbica -e ž (ọ̑)
ekspr. opazka, pripomba: pazil je, da ga ne bi razžalil s kako opombico

SSKJ²

opoméniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. dati pomen, smisel: Cankar hrepenenja ni opomenil le osebno, ampak je njegov smisel poglobil še narodnostno

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opomín -a m (ȋ)
glagolnik od opomniti:
a) materini opomini niso zalegli; ni dovzeten za opomine; neupravičeni, ostri opomini
b) kljub učiteljevim opominom je še naprej motil pouk / ta dogodek je bil zanjo hud opomin
c) preslišal je njegov opomin, naj mu vrne knjigo / to naj ti bo v opomin v opozorilo
● zastar. opomin na to mu ni bil prijeten spomin
♦ pravn. opomin (pisno) izražena zahteva, da kdo izpolni opuščeno obveznost; disciplinski ukrep zaradi kršitve delovne discipline; šol. ima opomin iz matematike nekdaj pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ni pozitivno ocenjen

SSKJ²

opomínjanje -a s (í)
glagolnik od opominjati: opominjanje učencev zaradi nereda

SSKJ²

opomínjati -am nedov. (í)
1. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: mati je opominjala sina; opominjati učenca zaradi malomarnosti; opominjal ga je, ker je govoril nespodobno / ne laži, jo je opominjal
// izražati željo, zahtevo, da kdo
a) opusti kako negativno dejanje, ravnanje: zaman ga je opominjala, naj neha preklinjati
b) izpolni opuščeno obveznost: večkrat ga je opominjal, naj mu vrne dolg
2. opozarjati: učitelj je opominjal učence na napake / opominjal ga je, da mu preti nevarnost
3. star. pripominjati, omenjati: najbrž ni treba opominjati, da je bilo takrat mesto čisto drugačno
4. zastar. spominjati: ne bom te več opominjala tega; rad se je opominjal tistih dni

opominjajóč

-a -e:

sam sebe opominjajoč

opominjajoče besede

SSKJ²

opominjeválec -lca [opominjevau̯ca tudi opominjevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor opominja: poslušati opominjevalca; dobrohoten opominjevalec

SSKJ²

opominjeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se opominja: opominjevalne besede

SSKJ²

opominjevánje -a s (ȃ)
zastar. opominjanje: njegovo opominjevanje je bilo zaman

SSKJ²

opominjeváti -újem nedov. (á ȗ) zastar.
1. opominjati: opominjeval je hčer, naj se poboljša
2. spominjati: to ga je opominjevalo nanje

SSKJ²

opómnik -a m (ọ̑)
predmet, stvar, ki koga opozarja na kaj, mu pomaga spomniti se česa: narediti opomnik; obesiti opomnik na vrata

SSKJ²

opómniti -im dov. (ọ̑)
1. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: učitelj ga je večkrat opomnil; opomniti koga zaradi nerednosti; opomnil ga je, ker je motil pouk; blago, ostro ga je opomnil
// izraziti željo, zahtevo, da kdo
a) opusti kako negativno dejanje, ravnanje: opomnila ga je, naj tega ne dela več; že tretjič ga je opomnil, naj molči
b) izpolni opuščeno obveznost: opomniti dobavitelja, naj pošlje naročeno blago; opomnil ga je, naj mu vrne denar
2. opozoriti: opomniti koga na napako / pred odhodom je opomnil tovariše, naj bodo previdni
3. star. pripomniti, omeniti: hotel je nekaj opomniti, pa se je premislil; tega takrat nisi opomnil
4. zastar. spomniti: opomnil jo je na tisti večer pred mnogimi leti / njegova proza nas opomni na Pohlina

opómnjen

-a -o:

čeprav je bil večkrat opomnjen, ni prenehal lagati

SSKJ²

opómnja -e ž (ọ̑) zastar.
1. opazka, pripomba: ta opomnja je letela nanj; zbadljiva opomnja
2. opomba: urednik je dodal delu številne opomnje
3. spomin: to je napisal njemu v opomnjo

SSKJ²

opomôči si -mórem si tudi opomôči si -mórem si dov., opomógel si opomôgla si tudi opomógel si opomôgla si (ó ọ́)
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l postati spet sposoben za
a) opravljanje fizičnega dela: ko se je naspal, si je opomogel; počivaj, da si opomoreš
b) obstajanje, življenje: rana ni huda, kmalu si bo opomogel; v nekaj dneh si je opomogel; popolnoma si je opomogel / opomoči si od bolezni / vinska trta si še ni opomogla od pozebe
// pridobiti si (boljšo) materialno osnovo za življenje: z delom v tujini si je opomogel; odkar jim je pogorela hiša, si niso več opomogli; gmotno si opomoči
● zastar. s tem je želel opomoči očetu pomagati; zastar. opomoči pomanjkanju vode odpraviti ga; ekspr. z menoj si ne boste dosti opomogli imeli koristi, si pomagali

SSKJ²

opóna -e ž (ọ̑)
knjiž. tapeta, stenska obloga: salon z modrimi oponami / stenske opone

SSKJ²

oponašálec -lca [oponašau̯ca tudi oponašalca] m (ȃ)
kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nadarjen odrski oponašalec / oponašalec živalskih glasov
♦ zool. oponašalci drozgu podobne ameriške ptice pevke, ki oponašajo glasove drugih ptic, Mimidae

SSKJ²

oponašálka -e [oponašau̯ka tudi oponašalka] ž (ȃ)
ženska, ki ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: bila je dobra oponašalka / oponašalka pevke

SSKJ²

oponášanje -a s (ȃ)
glagolnik od oponašati: oponašanje govornika; oponašanje zvokov / njegovo oponašanje jih je jezilo

SSKJ²

oponášati -am nedov. (ȃ)
1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta ptič oponaša druge ptiče
// ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug z namenom smešiti, žaliti ga: vsi se mu posmehujejo in ga oponašajo; oponaša ga, kako jeclja
2. očitati1: oponašati komu hinavščino, malomarnost; oponaša mu, da ni točen; oponašala si je, ker mu ni pomagala / oponaša mu hrano

SSKJ²

oponènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. nasprotnik, zlasti v razpravljanju: odgovoriti oponentu na njegovo vprašanje / bojevati se proti ideološkim oponentom

SSKJ²

oponêsti -nêsem dov., oponésel oponêsla; oponesèn tudi oponešèn (é)
1. reči tako, kot je rekel kdo drug, navadno z namenom smešiti, žaliti ga: seveda, seveda, jo je oponesel z visokim glasom
2. očitati1: marsikaj mu je oponesel; oponesli so mu, da se je prevzel; oponesel jim je, kako malo vedo o stvari; dolgo te ni bilo domov, mu je oponesla / oponesel mu je denar; ekspr. vsak kozarček mu oponese

SSKJ²

oponíranje -a s (ȋ)
knjiž. nasprotovanje, ugovarjanje: njegovo oponiranje ga je razjezilo

SSKJ²

oponírati -am nedov. (ȋ)
1. knjiž. nasprotovati, ugovarjati: pogosto mu oponira / oponira njegovemu mnenju, predlogu
2. dov. in nedov., anat., v zvezi oponirati palec položiti palec čez dlan:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opôprati -am dov. (ȏ)
dodati jedi poper: opoprati juho

opôpran

-a -o:

zelo opoprana jed

●

ekspr. pripovedovati opoprane šale nespodobne, nedostojne

SSKJ²

opóra -e ž (ọ̑)
1. predmet, zlasti v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v pokončnem položaju: držati se opore; podpreti sadno drevje z oporami; lesena, žična opora; opora za jadro / vzgajati maline na oporah
2. kar omogoča, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: izgubiti oporo / ogrodje daje telesu oporo
// kar omogoča, da kaj lažje obstaja: taka prizadevanja so opora miru
// kar komu kaj olajšuje, mu pomaga: to spoznanje mu je dajalo oporo; pri njem je zaman iskal oporo; biti brez moralne opore / mati je njegova glavna opora / sin ji je v veliko oporo
3. glagolnik od opirati: te naprave so potrebne zaradi opore zidov; postavljati kole za oporo
● kaj je opora za njegova izvajanja izhodišče
♦ alp. opora razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se oprime, opre; grad. opora poševni tram povezja; opornik; šport. opora položaj telesa, ko se njegova teža prenaša na roke ali tudi na noge; ležna opora pri kateri sloni iztegnjeno telo na dlaneh in stopalih; opora na iztegnjenih rokah

SSKJ²

oporéčen -čna -o prid. (ẹ̄)
ki se mu da oporekati, ugovarjati: oporečna trditev; oporečno mnenje
// ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oporečni ljudje / njeno oporečno življenje

SSKJ²

oporêči -rêčem dov., oporêci oporecíte; oporékel oporêkla (é)
1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega: vedno mu kaj oporeče / nobeni njegovi misli ni mogel oporeči; oporeči trditvi
2. star. preklicati, zanikati: oporeči svojo trditev; ker ni imel prič, je lahko vse oporekel
● ne morete mi oporeči, da zanemarjam delo očitati; star. dane besede ne morem oporeči obljubo moram izpolniti; kar sem rekel, ne bom oporekel

SSKJ²

oporéčnik -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: polemizirati z oporečniki

SSKJ²

oporéčništvo -a s (ẹ̑)
knjiž. oporekanje, ugovarjanje, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: politično, umetniško oporečništvo

SSKJ²

oporéčnost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost oporečnega: oporečnost trditve / presoja človekove oporečnosti

SSKJ²

opórek -rka m (ọ̑)
anat., vet. del trebušne mrene, s katerim je črevo pritrjeno ob hrbtenico:

SSKJ²

oporékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od oporekati: njegovo oporekanje ni nič pomagalo / oporekanje trditvi

SSKJ²

oporékati -am nedov. (ẹ̑)
1. z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega: sodelavci mu oporekajo; nihče mu ni oporekal; glasno, odločno oporekati / oporekati resničnosti izjave, trditvi / prišel sem dovolj zgodaj, mu je oporekal
2. publ. zanikovati, ne priznavati: oporekati veljavnost listine; nekateri so hoteli oporekati vlogo partije
3. star. preklicevati, zanikovati: oporekati svojo prejšnjo trditev; s tem oporekam, kar sem rekel
● oporeka ji, da premalo dela očita; publ. temu predlogu ni kaj oporekati je dober, primeren; publ. ni mogoče oporekati, da je ta pobuda slaba trditi, reči

SSKJ²

oporekoválec -lca [oporekovau̯ca tudi oporekovalca] m (ȃ)
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: največ oporekovalcev je med mladimi

SSKJ²

opóren -rna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na oporo: palica in druge oporne priprave / oporno mesto stebra / oporna palica šotora / knjiž. iskal je oporno točko za svoje razmišljanje
♦ biol. oporno tkivo tkivo, ki daje oporo drugemu tkivu, organu; bot. oporna korenina zračna korenina, ki daje rastlini oporo; grad. oporni lok; oporni zid; šport. oporno orodje bradlja in konj z ročaji

SSKJ²

oporíšče -a s (í)
1. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije: graditi nova oporišča; letala so se vrnila v oporišče / letalsko, pomorsko, raketno oporišče; oporišče za podmornice / vojaško oporišče
2. knjiž. izhodišče, temelj: dati staršem oporišča za vzgojo otrok / za to domnevo je več oporišč
● zaradi lastne šibkosti je iskal oporišče pri drugih ljudeh oporo
♦ elektr. mesto, na katerem je oprt nadzemni vod

SSKJ²

opórje -a s (ọ̑)
skupina ali sistem opornikov: oporje v rudniku

SSKJ²

opórnica -e ž (ọ̑)
1. priprava, ki daje oporo: okrepiti kaj z opornico / namestiti v avtomobil opornice za glavo
2. med. priprava za imobilizacijo telesnih delov: imobilizirati roko z opornico; prstna opornica; žičnata opornica

SSKJ²

opórnik -a m (ọ̑)
1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira: postavljati opornike; betonski, leseni, zidani opornik; razdalja med oporniki / opornik kozolca
♦ grad. poševni tram povezja; mostni opornik
2. priprava, ki daje oporo: opornik za glavo v avtomobilu; opornik za roke; pren. rudnik železa je temeljni opornik železarstva

SSKJ²

opornják -a m (á)
anat., vet. oporek

SSKJ²

oporóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oporoko: oporočne določbe / biti oporočna priča
♦ pravn. oporočni dedič dedič, ki deduje po oporoki

SSKJ²

oporočítelj -a m (ȋ)
pravn. kdor napravi oporoko: oporočitelj podpiše listino

SSKJ²

oporočíti -ím dov., oporóčil (ī í)
knjiž. z oporoko določiti, zapustiti: oporočiti komu vse premoženje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oporočník -a m (í)
pravn. kdor napravi oporoko: tako je določil oporočnik

SSKJ²

oporóka -e ž (ọ̑)
izjava, zlasti pisna, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko; umreti brez oporoke; v oporoki zapustiti; imenovati koga za izvršitelja oporoke / pisna, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova pesniška oporoka
♦ pravn. izpodbiti oporoko s tožbo

SSKJ²

opórtati -am dov. (ọ̑)
knjiž. našiti, pritrditi porte na kaj: oportati lakajsko obleko

opórtan

-a -o:

zlato oportane uniforme

●

ekspr. oportani generali v oportanih uniformah

SSKJ²

oportún -a -o prid. (ȗ)
knjiž. primeren, koristen: oportun predlog; to dejanje zdaj ni oportuno

SSKJ²

oportuníst -a m (ȋ)
nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec: ta človek je oportunist; boriti se proti oportunistom in karieristom

SSKJ²

oportunístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na oportuniste ali oportunizem: zagovarjati oportunistično stališče / oportunistični del stranke

oportunístično

prisl.:

ravnati oportunistično

SSKJ²

oportunístka -e ž (ȋ)
nav. slabš. ženska, ki prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi: bila je oportunistka; izkoriščevalka in oportunistka

SSKJ²

oportunitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete

SSKJ²

oportunízem -zma m (ī)
nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost: kritizirati oportunizem nekaterih pripadnikov stranke; očitati komu oportunizem; karierizem in oportunizem / to je storil iz oportunizma / kulturni, politični oportunizem

SSKJ²

oportúnost -i ž (ȗ)
knjiž. primernost, koristnost: oportunost takega ravnanja
// oportunizem: to je storil iz oportunosti

SSKJ²

oportúnstvo -a s (ȗ)
zastar. oportunizem: boriti se proti oportunstvu / storiti kaj iz oportunstva

SSKJ²

opósum -a m (ọ̑)
1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume
2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma

SSKJ²

opotèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
star. negotov, nestalen: oblast je minljiva in opoteča
● preg. sreča je opoteča

SSKJ²

opotéčen -čna -o prid. (ẹ̄)
star. ki se opoteka: opotečen človek / opotečne noge

SSKJ²

opotêči se -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é)
majavo, negotovo:
a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče
● ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril
b) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo

SSKJ²

opotéčnost -i ž (ẹ̄)
star. negotovost, nestalnost: spoznal je opotečnost sreče

SSKJ²

opotékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje

SSKJ²

opotékati se -am se nedov. (ẹ̑)
majavo, negotovo:
a) hoditi, prestopati se: opotekal se je in padal; opotekal se je od slabosti, utrujenosti; opotekal se je pod težo bremena; opotekala se je kakor omamljena / počasi se je opotekala za njim; pren. jezik se mu opoteka
b) s prislovnim določilom prihajati, odhajati: opotekal se je iz kleti; počasi se je opotekal v sobo
♦ navt. ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati

opotekáje se

opotekaje se je vstal

opotekajóč se

-a -e:

opotekajoč se je stopil k oknu

opotekajoča se hoja

prisl.: opotekajoče se oditi

SSKJ²

opotekàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se opoteka: opotekav bolnik; pijan je in opotekav / opotekava hoja / ekspr. opotekavo govorjenje

opotekávo

prisl.:

opotekavo je odšla k vratom

SSKJ²

opotíčiti -im dov. (í ȋ)
nar. namazati z nadevom: testo razvaljamo in opotičimo; opotičiti z rozinami in smetano

opotíčen

-a -o:

dobro opotičena potica

/ opotičeni kruh potica iz testa za kruh z malo nadeva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opotíka -e ž (ȋ)
zastar. ovira, zapreka: največja opotika za razvoj gibanja

SSKJ²

opotíkati -am nedov. (ȋ)
star. očitati1: nikoli vam ne bom nič opotikal

SSKJ²

opovréči -vŕžem dov., opovŕzi opovŕzite in opovrzíte; opovŕgel opovŕgla (ẹ́ ȓ)
zastar. ovreči: s temi dokazi ni bilo mogoče opovreči teorije; opovrgel ji je vse, kar je trdila

SSKJ²

opozárjanje -a s (á)
glagolnik od opozarjati: opozarjanje na napake / opozarjanje nase / opozarjanje na nevarnost

SSKJ²

opozárjati -am nedov. (á)
1. delati, da kdo kaj dojame, zazna: opozarjati obiskovalce na nekatera razstavljena dela; učitelj je opozarjal učence na najlepša mesta v besedilu; opozarjal jih je, da se dragocena predmeta v ničemer ne ločita; z očmi jih je opozarjala nanj
● ekspr. z ničimer ni opozarjala nase vzbujala pozornosti
2. delati, da se kdo seznani s tem, kar mora upoštevati: zaman so ga opozarjali na bližajočo se nevarnost; z roko opozarjati na spremembo smeri; s kurjenjem kresov so jih opozarjali, da se bližajo Turki / to nas je opozarjalo, da se tam dogaja nekaj nenavadnega
// delati, da kdo kaj obnovi v spominu: opozarjati koga na dolžnost; zaman ga je opozarjal na obljubo
// seznanjati koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: opozarjala ga je, naj bo pri pouku pazljiv; s prstom ga je opozarjala, naj molči / slutnja ga je opozarjala, naj se umakne

opozarjajóč

-a -e:

govoril jim je o pisatelju, opozarjajoč jih na njegova najpomembnejša dela

SSKJ²

opozícija -e ž (í)
1. nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih: opozicija proti programu stranke je prenehala; vladni predlog je naletel na opozicijo / stranka je v opoziciji nasprotuje politiki vladajoče stranke
// opozicijska stranka, opozicijske stranke: pripadati opoziciji; poslanci leve opozicije; voditelj opozicije / parlamentarna opozicija / leva opozicija v demokratski stranki skupina, krilo
2. knjiž. nasprotovanje, odpor: ko je spregovoril, je začutil med poslušalci tiho opozicijo / to je storil iz opozicije; biti v opoziciji nasprotovati
3. astron. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na nasprotni strani neba kot Sonce: konjunkcija in opozicija / Jupiter je v opoziciji s Soncem
4. jezikosl. razmerje med dvema istovrstnima jezikovnima prvinama, ki se v čem popolnoma razlikujeta: pomenska opozicija
♦ šah. položaj kraljev, stoječih si nasproti v isti smeri, med katerima je liho število polj

SSKJ²

opozicíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opozicijo: zagovarjati opozicijsko stališče / opozicijski časopis; opozicijski kandidat kandidat opozicijske stranke / opozicijska stranka

SSKJ²

opozicionálec -lca m (ȃ)
publ. član opozicijske stranke: boriti se proti opozicionalcem
● ekspr. on je večni opozicionalec rad nasprotuje

SSKJ²

opozicionálen -lna -o prid. (ȃ)
opozicijski: opozicionalni poslanec; opozicionalni tisk / opozicionalna stranka

SSKJ²

opozicionálnost -i ž (ȃ)
knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: znan je po svoji opozicionalnosti

SSKJ²

opozorílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se opozarja na kaj: opozorilni klic, napis; opozorilni znak; opozorilna naprava; opozorilna tabla
♦ strojn. opozorilna lučka, žarnica lučka, žarnica, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi

SSKJ²

opozorílo -a s (í)
1. kar koga seznanja, seznani s tem, kar mora upoštevati: prejel je njegovo opozorilo na nevarnost / izkušnje nam morajo biti dovolj močno opozorilo / poslati komu opozorilo; spregledal je opozorilo na cesti opozorilni napis, znak
2. kar koga seznanja, seznani z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: ni poslušal materinih opozoril, naj ne hodi več tja
3. glagolnik od opozoriti: opozorilo nemirnih otrok

SSKJ²

opozorítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od opozoriti: opozoritev na napako / opozoritev nase

SSKJ²

opozoríti -ím dov., opozóril (ī í)
1. narediti, da kdo kaj dojame, zazna: opozoriti koga na napako; opozoril ga je na ost v njenih besedah; opozorila ga je na Prešernove pesmi; opozoriti obiskovalce razstave na nekatere slike; opozoril ga je, da je napravil napako; s kašljanjem jih je opozoril nase / njene oči so ga opozorile, kako neprimerne so bile njegove besede / opozoril jih je na pravilno pot pokazal jim jo je
● ekspr. mladi umetnik je že večkrat opozoril nase vzbudil pozornost; publ. na kongresu so opozorili na vrsto problemov so jih obravnavali; so govorili o njih
2. narediti, da se kdo seznani s tem, kar mora upoštevati: opozoriti koga na nevarnost; motorist je z roko opozoril na spremembo smeri; opozorila ga je, da ga je nekdo izdal okupatorju; pravočasno sem ga opozoril, kaj se pripravlja / streljanje nas je opozorilo, da se bliža sovražnik
// narediti, da kdo kaj obnovi v spominu: opozoriti koga na dolžnost, obljubo; opozoril ga je, da še ni plačal
// seznaniti koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: opozoril sem ga, da tu ne sme kaditi; opozorila ga je, naj bo previden; s prstom ga je opozorila, naj molči / učitelj je opozoril učenca opomnil / gori, hitro opozori gasilce alarmiraj
3. star. vzbuditi pazljivost, previdnost: to bi jo utegnilo opozoriti; šum ga opozori, da se obrne

opozorjèn

-êna -o:

vsi so bili pravočasno opozorjeni na nevarnost

odpotoval je, ker je bil opozorjen, da ga iščejo

opozorjen je bil, naj ne hodi tja

SSKJ²

opozorljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. nenavaden, opazen: opozorljiv klobuk / storiti kaj z opozorljivo naglico

SSKJ²

oprasíti se -ím se dov., oprásil se (ī í)
nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že dvakrat oprasila

SSKJ²

opràsk -áska m (ȁ á)
zastar. praska: osliniti si oprask

SSKJ²

opráskanec -nca m (á)
ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec

SSKJ²

opraskanína -e ž (í)
med. povrhnja poškodba kože zaradi prask: opraskanina se je ognojila

SSKJ²

opráskati -am dov., tudi opraskála (á)
povzročiti praske: mačka ga je opraskala po roki / robida jo je opraskala; pri padcu si je opraskal koleno / umazati in opraskati zid; pri selitvi se je pohištvo opraskalo dobilo praske

opráskan

-a -o:

opraskana koža

omara je odrgnjena in opraskana

vrnil se je ves opraskan od trnja

opraskan po obrazu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oprásniti -em dov. (á ȃ)
povzročiti prasko: oprasnil ga je z nožem, da se je pokazala kri / grm ga je oprasnil
● ekspr. krogla ga je samo oprasnila povzročila majhno rano, poškodbo

SSKJ²

oprášati tudi oprašáti -am dov., tudi oprášala (á á á)
nar. povprašati, izprašati: ko jo bom srečala, jo bom že oprašala

SSKJ²

opráščati -am nedov. (á)
oproščati: opraščati dolžnosti / to mu je vedno opraščala

SSKJ²

oprašênje -a s (é)
zastar. oprašitev: oprašenje cveta

SSKJ²

opraševálec -lca [opraševau̯ca in opraševalca] m (ȃ)
žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit

SSKJ²

opraševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na opraševanje: opraševalno delo čebel / opraševalne žuželke žuželke, ki oprašujejo

SSKJ²

opraševálka -e [opraševau̯ka in opraševalka] ž (ȃ)
žuželka, ptica, ki oprašuje: pomembna vloga čebel kot opraševalk cvetja; opraševalka rastlin

SSKJ²

opraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od opraševati: opraševanje sadnega drevja

SSKJ²

opraševáti -újem nedov. (á ȗ)
bot. prenašati pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele so že začele opraševati / umetno opraševati

SSKJ²

oprašítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice

SSKJ²

oprašíti -ím dov., oprášil (ī í)
1. povzročiti, da postane prašno: avtomobil mi je oprašil plašč; blago v izložbi se je oprašilo; v mlinu si je oprašil obleko / ekspr. zrezke oprašimo z moko na rahlo potresemo
2. bot. prenesti pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele oprašijo sadno drevje / veter opraši trave
♦ čeb. trot opraši matico vnese seme v rodila matice

oprašèn

-êna -o:

oprašeni čevlji

SSKJ²

opráti opêrem dov., oprál (á é)
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine: oprati perilo, plenice; oprati z milom; sam si je opral srajco / pog. dobiti moraš kako žensko, da te bo oprala oprala tvoje perilo, obleko / oprati z bencinom očistiti
// z vodo odstraniti umazanijo s česa sploh: oprati avtomobil; prebrati in oprati riž; oprati solato / pog. oprati lase umiti; posodo je treba oprati pomiti
2. ekspr. odstraniti, kar je moralno slabo, oporečno: oprati madež, sramoto s svojega imena; oprati sum s sebe; mislil je, da bo s tem opral svoj zločin
// narediti, da kdo postane moralno neoporečen: opral ga je pred svetom; premišljeval je, kako bi se opral / oprati čast; opral je njegovo ime sramote
● ekspr. šef mu je opral glavo zelo ga je oštel; ekspr. dodobra, povsem, temeljito so jim oprali glave, možgane idejno, nazorsko, politično so jih prevzgojili, preusmerili

oprán

-a -o:

otrok je bil vedno opran in zašit

ali misliš, da si zdaj opran

solata je otrebljena in oprana

sramota s tem še ni oprana

jesti oprano sadje

lepo oprane zavese

SSKJ²

opráva -e ž (ȃ)
1. star. kar ima kdo na telesu, zlasti obleka, obutev: zakaj si ne kupiš nove oprave / po opravi se je videlo, da je kmet / zelo lepo opravo imaš lepo si oblečen / bil je v delavniški opravi delavniško je bil oblečen / svilena oprava obleka, oblačilo
2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za
a) opravljanje kake dejavnosti; oprema: jamarska, padalska, športna oprava; bojna, viteška, vojaška oprava / konjska oprava
b) posebno priložnost, obdobje: kurentova, pustna oprava; nevestina oprava; večerna oprava
3. star. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor; oprema: prostor potrebuje novo opravo / kuhinjska oprava; pisarniška, šolska oprava
// s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: oprava mehanične delavnice
4. knjiž. glagolnik od opraviti: oprava postopka; oprava volitev
● zastar. namizna oprava krožniki, pribor; zastar. nočem imeti nobene oprave z njim opravka; star. koliko je oprave pri hiši orodja, priprav, naprav

SSKJ²

oprávek -vka m (ȃ)
1. kar kdo opravlja
a) glede na okoliščine: imeti opravek na sodišču; opravki v zvezi s prodajo hiše; imam dosti opravkov / biti v mestu po opravku; hoditi, iti, priti po opravkih; šli so vsak po svojem opravku; moram še po opravkih; poslati koga po važnem opravku
b) nav. mn., s prilastkom glede na poklic, položaj, mesto: nalagali so mu kurirske opravke; blagajniški, poklicni, poslovni opravki; opravki tovarniškega čuvaja
2. nav. ekspr., v zvezi imeti opravka s, z izraža, da
a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: s tem dogodkom nimam nobenega opravka; z njim nočem imeti opravka; imeti opravka s policijo; opozoriti na previdnost tiste, ki imajo opravka z orožjem; v tistem pretepu sem imel tudi jaz opravka sem se ga udeležil; publ. vse kaže, da imamo opravka s tatvino da gre za tatvino; zver, s katero smo imeli opravka, se še zmenila ni za naše udarce smo se spopadali
b) kdo kaj dela: ima veliko opravka s čiščenjem, kuho; imeti opravka z vrtom
// izraža vzročno odvisnost, povezanost: nesrečo je zakrivil sam, dež pri tem nima nobenega opravka; ima to kaj opravka z mojo izjavo; medicina ima opravka z boleznimi se ukvarja
3. nav. ed., star. kar se uresničuje z delanjem; delo: lotiti se opravka; doma danes nimam posebnega opravka; zdaj je žetev in je dosti opravka / pretakanje vina je važen opravek
4. zastar. obleka, oblačilo: ali ti je moj opravek všeč / biti v ponošenem opravku
● kuhanje je njen glavni opravek naloga, dolžnost; ekspr. dajati si opravka z vrtom ukvarjati se; dati opravka ekspr. ta fant ti bo še dal opravka povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. štor mu je dal dosti opravka težko ga je izruval; težko ga je razsekal; star. ni mu bilo všeč, da si hči da opravka s tem fantom mu izkazuje ljubezensko naklonjenost; star. dobil je opravek, naj jetnike odpelje nalogo; ekspr. vidim, da ne veš, s kom imaš opravka kakšen človek je to; ekspr. pustite ga, sicer boste imeli opravka z menoj vas bom kaznoval

SSKJ²

oprávica1 -e ž (ȃ)
star. delo, opravki: vsakdanja opravica

SSKJ²

oprávica2 in ópravica -e ž (ȃ; ọ́)
nar. vzhodno delo z živino: večerna opravica

SSKJ²

opravíčba -e ž (ȋ) star.
1. opravičilo: napisati opravičbo / najti opravičbo za svoje ravnanje
2. opravičenje: doseči opravičbo; razlogi za opravičbo / opravičba obresti

SSKJ²

opravíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od opravičiti: opravičenje izostanka / opravičenje človeka / star. prositi opravičenja za oproščenje, odpuščanje

SSKJ²

opravíčenost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost opravičenega: opravičenost izostanka, zamude
2. publ. upravičenost: opravičenost boja, obstoja, opominov / opravičenost do dodatka pravica

SSKJ²

opravičeválen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki dela kaj opravičeno: opravičevalna izjava; opravičevalno pismo / opravičevalen pogled
2. ki opravičuje, zmanjšuje krivdo za kaj: opravičevalni razlogi; opravičevalna okoliščina

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opravičevánje -a s (ȃ)
glagolnik od opravičevati: prepogostno opravičevanje zaradi nenapisanih nalog / opisal je njegovo opravičevanje in obup / opravičevanje pritiska na sosednje države / ekspr. pismo, polno opravičevanj opravičil

SSKJ²

opravičeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z navajanjem objektivnih vzrokov delati, da je razumljivo, možno
a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: izostanke je opravičeval le ob predloženem zdravniškem spričevalu; opravičevali so se prvi dan po prihodu v šolo / hodila je v šolo opravičevat otroke za nenapisane naloge prosit za opravičenje
b) kako ravnanje, vedenje: zaradi njegove neolikanosti ga je moral večkrat opravičevati; opravičeval se mu je, ker ga tako dolgo ni obiskal; zelo se je opravičevala, da je pozabila / opravičeval mu je vse mladostne neumnosti oproščal, odpuščal
2. z navajanjem vzrokov si prizadevati doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: opravičeval ga je, da ne pozna navad tega kraja; opravičevati sam pri sebi nerednost; opravičevati njegovo odločitev z mladostno nepremišljenostjo; okoliščine opravičujejo njegovo ravnanje; opravičevati se s preveliko zaposlenostjo / našel je pismo, ki ga opravičuje dokazuje, da ni kriv
// publ. upravičevati: opravičevati stroške za raziskavo / to opravičuje domnevo, da je do nesreče prišlo zaradi okvare

opravičeváje

prerival se je naprej, opravičevaje se na levo in desno

opravičujóč

-a -e:

opravičujoče besede

SSKJ²

opravičílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki naredi kaj opravičeno: začeti govor z opravičilnimi stavki; opravičilno pismo
2. ki opraviči, zmanjša krivdo za kaj: opravičilne okoliščine

SSKJ²

opravičílo -a s (í)
1. izjava, navadno pisna, s katero se kaj opravičuje: napisati, prinesti opravičilo; poslušati opravičilo; z opravičilom ga je poslala v šolo / izmrmrati opravičilo mrmraje se opravičiti
// kar se navede za prenehanje negativnega mnenja: opravičilo, da je kradel zaradi lakote, mu ni zadoščalo / iskati, najti opravičilo za surovo ravnanje / publ. opravičilo za težek gospodarski položaj vzrok / publ. v tem je opravičilo našega boja upravičenost
2. glagolnik od opravičiti: opravičilo mu ni bilo dovolj, hotel je še drugo zadoščenje / za to napako ni opravičila ta napaka se ne da opravičiti / njegova knjiga je potrebna opravičila / povedati, reči kaj v opravičilo

SSKJ²

opravíčiti -im dov. (í ȋ)
1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno
a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči pred učno uro
b) kako ravnanje, vedenje: opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal oprostil; zastar. opravičiti žalitev odpustiti
2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi obsojali
// publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti svoje potovanje / z delom je opravičil naše zaupanje / uspeh je opravičil stroške

opravíčen

-a -o:

opravičen izostanek

♦

šol. opravičena ura izostanek od učne ure, ki se da opravičiti

SSKJ²

opravičljív -a -o prid. (ī í)
ki se da opravičiti: opravičljiv izostanek; opravičljiva zamuda / opravičljiva pomota, radovednost / taki ukrepi so v danih razmerah opravičljivi / izostati brez opravičljivega vzroka zadostnega (za opravičilo)

SSKJ²

opravílce -a s (ī)
ekspr. manjšalnica od opravilo: prav prijetno opravilce

SSKJ²

opravílen -lna -o prid. (ȋ)
zastar. posloven, uraden: opravilni dopisi / opravilne ure se začnejo ob osmih
♦ pravn. opravilna sposobnost poslovna sposobnost

SSKJ²

opravílnik -a m (ȋ) zastar.
1. vodilna osebnost, funkcionar: državni opravilniki
2. poslovnik: držati se opravilnika

SSKJ²

opravílo -a s (í)
1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
5. knjiž. glagolnik od opraviti: opravilo naloge
● star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo

SSKJ²

opráviti -im dov. (á ȃ)
1. uspešno končati
a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti
b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo dolžnost; opraviti pomembno nalogo; ali si natančno opravil naročilo / svojo vlogo je igralec dobro opravil jo je dobro odigral / mladinci so opravili tisoč prostovoljnih delovnih ur
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža konec dejanja, kot ga določa samostalnik: opraviti nakupe, poizvedbe; opraviti polet, pot; voznik je opravil tri vožnje; preiskava se je že opravila / poroko so opravili v drugem kraju / opraviti analizo; zdravnik je že opravil operacijo / opraviti eksplozijo jedrske bombe / publ.: opraviti vse preglede biti popolnoma zdravniško pregledan; popolnoma zdravniško pregledati; opraviti prevzem blaga prevzeti blago / opraviti malo, veliko potrebo; elipt. počepnil je za grm in opravil
3. nepreh., s prislovnim določilom biti uspešen pri kakem prizadevanju: če bom šel sam tja, ne bom dosti opravil; ali si kaj opravil pri direktorju; s tako sekirico ne boš nič opravil; ti govori z njim, boš več opravila / s solzami ne boste nič opravili / kot voščilo pa dobro opravi
4. ekspr., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: s svojo prejšnjo družbo je opravil; z njim sem opravila / ta filozof je opravil s pojmom vzročnosti; odločno so opravili s predsodki zavrgli, odklonili jih / s predlogom so na kratko opravili, češ da ni sprejemljiv so ga zavrnili
// publ. premagati: boksar je hitro opravil z nasprotnikom; s tako peščico boš že opravil / domača igralka je igraje opravila z gostjo veliko bolje je igrala / revolucija je opravila s tem družbenim razredom / s sušo so opravili tako, da so uredili namakalni sistem
5. nepreh., ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti: tu ima delavsko knjižico, pri nas je opravila; pri njej si opravil; kot govornik si opravil / če pisatelj neha opazovati, je opravil
6. nedov., nav. ekspr., v zvezi imeti opraviti s, z izraža, da
a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: v tej službi boš imel opraviti z ljudmi; učitelj ima opraviti z otroki / z njim nimam rad opraviti; še šef se jih je bal, kadar je imel opraviti z njimi / publ. vse kaže, da imamo opraviti s tatvino da gre za tatvino
b) kdo kaj dela: imeti opraviti s kuho, šivanjem; dovolj ima opraviti z vrtom / veliko ima opraviti z menoj
// izraža vzročno odvisnost, povezanost: ali ima najin pogovor kaj opraviti s tem; to nima nič opraviti s tvojim vprašanjem / nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti
7. star. obleči1: opraviti otroka; hitro se opravi / opraviti se v berača
8. nar. prebiti2, shajati2: odrasel človek še opravi brez mleka, otrok pa težko; takih prtičkov nima, pa bo že brez njih opravil
● ekspr. če nas odkrijejo, smo opravili nas bodo zelo kaznovali; nas bodo ubili; star. trdil je, da imajo v gradu opraviti strahovi da so v gradu strahovi; ekspr. dejal je, da delavec opravi svojih osem ur in gre dela; zastar. opraviti nove šolske prostore opremiti; s tem avtomobilom je opravil sto tisoč kilometrov prevozil; opraviti svoje ekspr. bolezen in zgaranost sta opravili svoje povzročili onemoglost, nezmožnost za delo; povzročili smrt; ekspr. dolgo je žaloval, a čas je opravil svoje sčasoma je žalost postala manjša, je minila; evfem. zvabil jo je v gozd in opravil svoje jo posilil; ekspr. južni veter je opravil svoje je stalil sneg, led; ekspr. žganje je kmalu opravilo svoje ga je upijanilo; povzročilo bolezen, smrt; nar. opraviti živino nakrmiti, napojiti jo in ji nastlati; ekspr. za pusta malokatera družina opravi brez krofov skoraj v vsaki družini jedo krofe; star. sin je po materi vse opravil poskrbel za pogreb in za vse, kar je v zvezi z njim; ekspr. posumil je, da ima opraviti z blaznim človekom da je to blazen človek; publ. odpelji ga in opravi z njim ubij ga, usmrti ga; ekspr. dajati si, dati si opraviti s šivanko šivati; ekspr. do takrat še ni imel opraviti z žensko še ni imel spolnih odnosov; star. v mestu imam dosti opraviti opravkov; star. mnogo je imela opraviti, da ju je pomirila s težavo ju je pomirila; zgrda pri tem otroku nič ne opraviš če si z njim strog, noče narediti, kar se od njega zahteva; star. pozimi ni toliko opraviti ni toliko dela; dati opraviti dojenček da dosti opraviti z njim je dosti dela; ekspr. ta fant ti bo dal še opraviti povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. sovražnik je dal četi precej opraviti težko ga je premagala
♦ alp. opraviti ponovitev smeri; fiz. delo, ki ga opravi stroj; mat. opraviti računsko operacijo; rel. opraviti spoved; strojn. mehanizem opravi pot

opravívši

zastar.:

opravivši naročilo, je odšel

oprávljen

-a -o:

opravljen vojaški rok

izpiti so opravljeni

črno opravljena ženska

formalnosti na meji so bile hitro opravljene

mislil sem, da je stvar opravljena, pa ni končana

dobro opravljeno delo

●

ekspr. otroci niso nikoli opravljeni z otroki je veliko dela

SSKJ²

oprávka in ópravka -e ž (ȃ; ọ́)
nar. vzhodno delo z živino: začeti z opravko

SSKJ²

oprávljanje1 -a s (á)
glagolnik od opravljati1: redno opravljanje izpitov; opravljanje verskih obredov / dobro opravljanje službe / prepoved opravljanja določenega poklica / opravljanje živine

SSKJ²

oprávljanje2 tudi opravljánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od opravljati2: ne mara opravljanja; opravljanje in obrekovanje

SSKJ²

oprávljati1 -am nedov., stil. opravljájte; stil. opravljála (á)
1. biti dejaven
a) pri kakem delu, opravilu: opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela
b) pri čem zahtevanem, pričakovanem: dobro opravlja svoje dolžnosti, naloge / revija uspešno opravlja svoje poslanstvo
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: opravljati izvidniške polete; opravljamo prevoze po naročilu; opravljati nadzorstvo nadzorovati; publ. plačila se opravljajo v dolarjih plačuje se / opravljati pogrebni obred / maturo je opravljal v juniju maturiral je / natančno, strokovno opravljati delo / opravljati učiteljsko službo; opravljati službo oskrbnika biti oskrbnik / bila je zdravnica, a poklica ni opravljala / mišica opravlja delo / opravljati malo, veliko potrebo
3. imeti določen namen, določeno vlogo: to funkcijo opravlja investicijska banka / vse te naloge opravlja hrbtenica / informatorsko službo opravlja druga poslovalnica
4. star. oskrbovati, skrbeti za: opravljati čebele, živino / kdo ti bo opravljal vrt / opravljati komu dediščino
5. star. oblačiti: opravljati otroka; opravljati se za v mesto; zelo počasi se je opravljala / rad se je gosposko opravljal
● publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje; zastar. sinovi so mu opravljali sitnosti povzročali; star. vse, kar je opravljal, je opravljal z ihto delal, počel
♦ fiz. sila opravlja delo; rel. opravljati devetdnevnico; opravljati božjo službo

opravljajóč

-a -e:

delal je kot čuvaj deset let, natančno opravljajoč svojo službo

SSKJ²

oprávljati2 -am nedov., tudi opravljájte; tudi opravljála (á)
pripovedovati kaj resničnega, vendar slabega o kom: ženske ga opravljajo; opravljali so ga, kako je skop; opravljati in obrekovati

SSKJ²

opravljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) opravlja: opravljiva ženska / pog. tako pravijo opravljivi jeziki opravljivci

SSKJ²

opravljívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) opravlja: zavrniti opravljivca

SSKJ²

opravljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) opravlja: vaške opravljivke / ta novinarka je bila znana opravljivka

SSKJ²

opravljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost opravljivega človeka: ženska opravljivost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oprávnik -a m (ȃ) zastar.
1. upravnik: opravnik posestev
2. agent: opravnik zavarovalne družbe / borzni opravnik
● zastar. zbrali so se vsi opravniki društva funkcionarji

SSKJ²

opravnína -e ž (ī)
knjiž. provizija: dobiti pet odstotkov opravnine

SSKJ²

oprávništvo -a s (ȃ)
zastar. obveščevalni, poročevalski urad; agencija: revolucionarji so zasedli prostore opravništva

SSKJ²

oprážiti -im dov. (á ȃ)
1. s praženjem doseči, da dobi živilo rjavo barvo: opražiti čebulo / opražiti kavo
2. narediti, da je kaj na površini pečeno; opeči: opražiti kose slanine / opražiti kruhove rezine

oprážen

-a -o:

opražene kruhove rezine

čebula še ni opražena

SSKJ²

opŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
lov. dati psa, več psov na povodec: oprčil je psa in ga odpeljal proti gozdu

SSKJ²

opredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr.
opredeliti: najnovejši razred avtomobilske serije je še težje opredalčkati kot predhodnega / le malo glasbenih skupin se je želelo opredalčkati

SSKJ²

oprédati -am nedov. (ẹ̄)
ovijati, obdajati s pajčevino: pajek opreda muho; pren. sanje mu opredajo dušo
// ovijati: palico opredati z vrvjo

SSKJ²

opredélba -e ž (ẹ̑)
knjiž. opredelitev, definicija: oporeka njegovi opredelbi države; opredelba pojma

SSKJ²

opredelítev -tve ž (ȋ)
1. opis z navedbo bistvenih značilnosti: odkloniti prejšnjo opredelitev naroda; znanstvena opredelitev / ostra opredelitev sorodnih pojmov
2. glagolnik od opredeliti: opredelitev pojava / časovna opredelitev najdbe / natančna opredelitev nalog / prizadevanje za točno opredelitev avtorja / svetovnonazorska opredelitev; zagotovljena svoboda opredelitve / ti dogodki so zahtevali opredelitev od vsakogar

SSKJ²

opredelíti -ím dov., opredélil (ī í)
1. navesti bistvene značilnosti pojma: opredeliti delo; opredeliti človeka kot bitje, ki je sposobno za kulturno ustvarjalnost / opredeliti pojem definirati
♦ geom. opredeliti kroglo
2. določiti: opredeliti pojav, rastlino, vrsto / časovno opredeliti umetnino; opredeliti z zakonskimi določili položaj določene dejavnosti / ni znal opredeliti svojih čustev / opredeliti vlogo očeta v družini; opredeliti je treba, kaj spada v redno delo / opredeliti vodilno temo moderne umetnosti ugotoviti
// ovrednotiti, okarakterizirati: nemogoče je bilo opredeliti vse najrazličnejše gledališke zamisli; odločno je opredelil njegovo mnenje / opredelili so ga za alkoholika
// razložiti, pojasniti: opredeliti razmerje do življenja; opredeliti svoje stališče do svetovnih problemov; poskusil je natančneje opredeliti vprašanje
3. povzročiti, da ima kaj določene značilnosti: to dejstvo je opredelilo položaj Slovencev za več stoletij; novo odkritje je opredelilo vojskovanje
● zastar. za stanovanje so mu opredelili najlepšo sobo dodelili, dali; publ. opredeliti slikarja na konec 16. stoletja postaviti; publ. vsako barvo lahko opredelimo v enega od štirih kvadrantov uvrstimo

opredelíti se

izraziti, pokazati svoje stališče, svojo pripadnost:

pri popisu prebivalstva se ni nihče dolžen opredeliti

narodnostno, politično, razredno se opredeliti

/ ni se opredelil na nobeno stran

/ opredeliti se za Slovenca

izraziti, pokazati svoje stališče do česa:

hoteli so, da se v sporu opredeli

javno se opredeliti do vseh problemov

/ opredeliti se proti rasni diskriminaciji izraziti, pokazati negativen odnos do nje, odkloniti jo; opredelil se je proti njemu; opredeliti se za socialno in nacionalno osvoboditev izraziti, pokazati pozitiven odnos do nje

opredeljèn

-êna -o:

časovno in prostorsko opredeljene situacije

jasno opredeljene pravice

levičarsko opredeljen kulturni delavec

ko sem ga spoznal, je bil svetovnonazorsko že jasno opredeljen

SSKJ²

opredeljênost -i ž (é)
lastnost, značilnost opredeljenega: opredeljenost pojava / kakovostna in količinska opredeljenost stvari / jasna opredeljenost oseb in njihovih medsebojnih odnosov / narodnostna in politična opredeljenost; sodelovanje kulturnih delavcev ne glede na njihovo strankarsko opredeljenost; publ. estetska repertoarna opredeljenost usmerjenost / vsako stališče je pravzaprav opredeljenost za kaj; potreba po opredeljenosti

SSKJ²

opredeljeválec -lca [opredeljevau̯ca in opredeljevalca] m (ȃ)
kdor opredeljuje: samovoljen opredeljevalec slovenstva

SSKJ²

opredeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od opredeljevati: različno opredeljevanje naroda; opredeljevanje filozofskih pojmov / opredeljevanje pojava / biti samostojen pri opredeljevanju umetnine / svoboda političnega opredeljevanja / opredeljevanje do življenjskih vrednot

SSKJ²

opredeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. navajati bistvene značilnosti pojma: pojasnjeval jim je, kako sociologi opredeljujejo narod; različno opredeljevati pojem gospodarjenje / znanost predmete opredeljuje
2. določati: opredeljevati premoge po kemičnih in petrografskih lastnostih / otrok še ne opredeljuje točno stvari in bitij / opredeljevati dolžnosti in pravice; opredeljevati vlogo osebnosti v organizaciji
// vrednotiti, karakterizirati: opredeljevati obdobje; njegovo umetnost opredeljuje kot eksaktno fantazijo
// razlagati, pojasnjevati: v pismu opredeljuje svoj odnos do pozitivizma
3. povzročati, da ima kaj določene značilnosti: naravni dogodki usodno opredeljujejo stvari / prikazal je ozadje, ki opredeljuje izid boja med obema osebama / kaj opredeljuje kostum

opredeljeváti se

izražati, kazati svoje stališče, svojo pripadnost:

politično, strankarsko se opredeljevati

izražati, kazati svoj odnos do česa:

opredeljevati se do aktualnih vprašanj

objektivno se opredeljevati

/ opredeljevati se proti predlogu izražati, kazati negativen odnos do njega, odklanjati ga; opredeljevati se za novosti izražati, kazati pozitiven odnos do njih

opredeljujóč

-a -e:

opredeljujoče dejstvo

SSKJ²

opredeljív -a -o prid. (ī í)
ki se da opredeliti: vloga organa je kljub zakonskim določilom težko opredeljiva / lahko opredeljiv ženski lik

SSKJ²

opredeljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost opredeljivega: delna opredeljivost pojava

SSKJ²

opredmétenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od opredmetiti: opredmetenje človekove biti

SSKJ²

opredmétenost -i ž (ẹ̑)
knjiž. stanje opredmetenega: opredmetenost ideje / boriti se proti opredmetenosti človeka

SSKJ²

opredmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v noveli je pisatelj opredmetil svoj etični nazor; človekova bit se opredmeti z delom / opredmetiti svoje ideje, načrte; misel se lahko opredmeti v jeziku

opredméten

-a -o:

v umetniškem delu opredmetena ideja

♦

ekon. opredmeteno delo v proizvod vloženo delo

SSKJ²

opréka -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. nasprotje: odpraviti opreke; opreke med besedami in dejanji / priti v opreko z zakonom; to poročilo je v opreki s prejšnjo izjavo
2. zastar. ovira, zapreka: podrl, premagal je vse opreke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oprékelj -klja m (ẹ́)
manjše ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: godec si je oprtal oprekelj in zaigral

SSKJ²

opréma -e ž (ẹ̑)
1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor: oprema za trgovino je zelo draga; pred vselitvijo je treba kupiti tudi opremo; razstava opreme / oprema sobe je že stara; v kuhinji moramo menjati opremo / pisarniška oprema; stanovanjska oprema / notranja oprema
// s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: tovarna gospodinjske opreme; laboratorijska oprema; oprema mehanične delavnice / letališka oprema / publ. zastarela strojna oprema stroji
// s prilastkom kar se doda za (boljše) delovanje stroja, naprave: električna oprema avtomobila / zimska oprema vozila
2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za
a) opravljanje kake dejavnosti: alpinistična, jamarska, potapljaška, smučarska oprema; vojak v popolni bojni opremi; velika izbira športne opreme; oprema za taborjenje / konjska oprema
b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprema; kupili so opremo za dojenčka
3. zunanja podoba knjige, gramofonske plošče: opremo je zasnoval arhitekt / likovna oprema knjige; notranja, zunanja oprema knjige / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y
4. glagolnik od opremiti ali opremljati: oprema laboratorija poteka počasi; študij obsega tudi opremo prostorov
● publ. kupiti opremo v baročnem slogu pohištvo; zastar. nevesta v beli opremi obleki
♦ film., rad. glasbena, zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; gled. glasbena oprema drame; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; rač. strojna oprema strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom

SSKJ²

oprémek -mka m (ẹ̑)
star. slabše zrnje v plevah, ki se izloči pri čiščenju: naše žito ima letos precej opremka

SSKJ²

oprémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na opremo: opremni predmeti
♦ navt. opremna obala obala, ob kateri se ladja opremi

SSKJ²

opremítelj -a m (ȋ)
knjiž. opremljevalec: opremitelj dvorane / knjižni opremitelj

SSKJ²

oprémiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor: opremiti sobo; opremiti si stanovanje / opremiti s starim pohištvom / dnevne sobe še ne bomo opremili še ne bomo kupili opreme zanjo; dvorano je opremila naša največja tovarna pohištva izdelala pohištvo zanjo / opremiti odrsko sceno
2. narediti, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremiti delavnico, laboratorij; opremiti šole z instrumenti / opremiti letališče
// dati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: opremiti čoln, stroje; opremiti z jadri
3. narediti, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremiti armado, alpinistično odpravo; opremiti z modernim orožjem; opremiti se za v gore / opremiti konja
4. dati zunanjo podobo knjigi, gramofonski plošči: knjigo je opremil mladi akademski slikar / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y
5. publ. dati (k) čemu še kaj; dodati: opremiti knjigo z opombami; opremiti prevod s predgovorom / opremiti kupon s podatki vpisati nanj podatke
● ekspr. s prvo plačo se je kolikor toliko opremil se oskrbel z obleko, oblačili
♦ adm. opremiti dopis z datumom navesti, napisati datum; opremiti prošnjo s prilogami priložiti, dodati priloge; film., rad. zvočno opremiti dodati radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume; navt. opremiti ladjo namestiti na ladji, kar je potrebno, predpisano, da je ladja sposobna za plovbo

oprémljen

-a -o:

razkošno opremljen salon

rov je tehnično dobro opremljen

avtomobil je opremljen za vožnjo v snegu

moderno opremljena armada

izdaja klasikov, opremljena z opombami

sobo je najel opremljeno

publ.: vozilo je opremljeno z dvotaktnim motorjem ima dvotaktni motor

knjiga je opremljena s ščitnim ovitkom ima ščitni ovitek

/ v malih oglasih opremljeno sobo oddam

SSKJ²

oprémljanje -a s (ẹ́)
glagolnik od opremljati: opremljanje stanovanja / opremljanje rudnika / komunalno opremljanje zemljišča

SSKJ²

oprémljati -am nedov. (ẹ́)
1. načrtno dajati, razpostavljati pohištvo in druge predmete v kak prostor: ko je vstopil, so ravno opremljali sobo; pomagal jim je opremljati stanovanje
// nav. ekspr. kupovati, preskrbovati tako pohištvo in druge predmete: nasveti tistim, ki opremljajo stanovanje; opremljati si samsko sobo
2. delati, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremljati učilnice / opremljati hišo z odtočnimi cevmi
// dajati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: tovarna opremlja svoje avtomobile s posebnimi kolesi
3. delati, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremljati jamarsko skupino; armada se opremlja s sodobnim orožjem
4. publ. dajati (k) čemu še kaj; dodajati: predavanja rad opremlja s citati; opremljati spis s svojimi pripombami

SSKJ²

oprémljenost -i ž (ẹ̑)
stanje opremljenega: omogočiti šoli boljšo opremljenost; tehnična opremljenost podjetja; opremljenost s stroji; publ. komunalna opremljenost nove soseske urejenost, ureditev / izboljšati opremljenost avtomobila / dobra opremljenost čet

SSKJ²

opremljeválec -lca [opremljevau̯ca in opremljevalca] m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja z opremljanjem: opremljevalec je izbral temno pohištvo in starinske svetilke / knjigo je opremil izkušen opremljevalec
♦ film., rad. kdor dodaja radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume

SSKJ²

opremljeválka -e [opremljevau̯ka in opremljevalka] ž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja z opremljanjem: notranja opremljevalka; modna opremljevalka reprezentance, skupine; opremljevalka prostorov / knjižna opremljevalka / glasbena opremljevalka ženska, ki dodaja radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume

SSKJ²

oprésen -sna -o prid. (ẹ́) star.
1. nekvašen: jesti opresne štruklje / opresni kruh
2. surov, svež: opresno zelje

SSKJ²

oprésnik -a m (ẹ̑)
star. kruh iz nekvašenega testa: jesti opresnik

SSKJ²

opresnína -e ž (ī)
star. surova krma, zlasti korenje, krompir, repa: imeti dovolj opresnine

SSKJ²

oprêsti oprêdem in oprésti oprédem dov., stil. oprèl oprêla in opréla (é; ẹ́)
1. oviti, obdati s pajčevino: pajek je opredel muho
// oviti: žico opresti z nitjo
2. ekspr. zvijačno si pridobiti zlasti čustveno naklonjenost koga: opredel jih je z razkazovanjem svoje spretnosti; tako ga je opredla, da ji izpolni vsako željo / opredla mu je srce

SSKJ²

opréti oprèm dov., opŕl (ẹ́ ȅ) navadno v zvezi z na
1. dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti roke na mizo, ob kolena
// narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpreti: bolnika sta oprla dva moža / opreti strop z oporami
2. vzeti, uporabiti kaj za osnovo, izhodišče: opreti sodbo na ugotovljena dejstva; znanstvenik se je v svoji raziskavi oprl na najnovejše izsledke

opréti se

prijeti se koga tako, da se ohrani pokončen položaj:

začutila je, da se ji vrti v glavi, zato se je oprla nanj

postaviti se v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: opreti se na komolce; opreti se na palico; z roko se je oprla ob rob mize

dobiti pomoč, podporo:

v težavah se lahko opre nanj

opri se nase

opŕt

-a -o:

na palico oprt starec

izjava je oprta na dejstva

gospodarstvo, oprto na težko industrijo

SSKJ²

oprèz -éza m (ȅ ẹ́) knjiž.
1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom
2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu

SSKJ²

oprézanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od oprezati: stalno oprezanje ga je utrudilo / oprezanje za sovražnikom

SSKJ²

oprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. gledati kaj z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: potuhnila se je in oprezala; oprezala je, preden je vstopila; oprezati skozi okno / napeto je oprezal v dolino; cele dneve je oprezal, da bi ga našel
2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezati za tatovi / oprezati za medvedom
● ekspr. fant že opreza za dekleti se že zanima zanje

SSKJ²

oprézen -zna -o prid., opréznejši (ẹ́ ẹ̄)
previden, pazljiv: človek mora biti oprezen; oprezni, neodločni ljudje / razlagati z opreznim glasom; slišati oprezne korake

oprézno

prisl.:

oprezno ogibati se česa

oprezno ravnati s čim

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opréznež -a m (ẹ̑)
ekspr. previden, pazljiv človek: prevelik opreznež je; oprezneži in strahopetci

SSKJ²

opréznost -i ž (ẹ́)
previdnost, pazljivost: opreznost v prometu; delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka

SSKJ²

oprezoválec -lca [oprezovau̯ca tudi oprezovalca] m (ȃ)
knjiž. kdor išče, čaka koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezovalci so se poskrili

SSKJ²

oprezovánje tudi oprézovanje -a s (ȃ; ẹ́)
glagolnik od oprezovati: navadila se je na nenehno oprezovanje okoli hiše / oprezovanje za sovražnikom

SSKJ²

oprezováti -újem tudi oprézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́)
1. gledati kaj z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: hodi okoli tabora in oprezuje; oprezovati iz skrivališča, izza ogla; oprezovati okoli hiše, skozi ključavnico / celo uro je oprezovala, kdaj pride; ekspr. oprezuje za vsakim mojim korakom
2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezovati za tihotapci / oprezovati za divjadjo
● ekspr. fant že oprezuje za dekleti se že zanima zanje

oprezováje

hoditi, oprezovaje na vse strani

oprezujóč

-a -e:

vstopil je, previdno oprezujoč okoli sebe

oprezujoč lovec

prisl.: oprezujoče se je zagledal v temo

SSKJ²

opŕh -a m (ȓ)
1. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh: siv oprh
♦ min. tanka rahla prevleka, ki nastane na oglju pri praženju rudnine
2. izpuščaj, mozolj: oprh kot zunanje znamenje bolezni

SSKJ²

opŕhati -am dov. (r̄)
1. umiti s prho: mati je oprhala otroka; oprhati se z vročo vodo; oprhala se je in se preoblekla
// z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: oprhati rastlino; oprhati se po prsih; oprhati si obraz / kadar je kihnil, je oprhal vse okoli sebe
2. z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: oprhati drobtine s krila; oprhati si sneg / oprhati si suknjič

opŕhan

-a -o:

biti obrit in oprhan

SSKJ²

oprhávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: oprhavati prah s suknje / drug drugemu oprhavata obleko

SSKJ²

opŕhel -hla -o [opərhəu̯] prid. (ŕ)
nekoliko plesniv: oprhla moka; oprhlo žito / slama je postala oprhla

SSKJ²

oprhljív -a -o prid. (ȋ í)
star., v zvezi s trta ki se (rad) osipa: trte so letos oprhljive

SSKJ²

oprhljívost -i ž (í)
star. lastnost, značilnost trte, ki se (rada) osipa: zmanjševati oprhljivost

SSKJ²

oprhnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. postati nekoliko plesniv; oprhniti: seno je na vlagi oprhnelo

SSKJ²

opŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. postati nekoliko plesniv: seme je kmalu oprhnilo; mokri snopi oprhnejo; oprhniti od vlage / moka je nekoliko oprhnila
2. nav. ekspr. z rahlim udarcem odstraniti s česa: oprhniti prah z rokava
● star. ta sorta trte pogosto oprhne se osipa

opŕhnjen

-a -o:

oprhnjena pšenica

slama je že oprhnjena

●

belo oprhnjen sadež sadež s tanko voščeno prevleko

SSKJ²

opríčnik -a m (ȋ)
1. v carski Rusiji član telesne garde Ivana Groznega: oddelki opričnikov
2. knjiž., slabš. privrženec, sodelavec osovražene oblasti, osebe: okupator in njegovi opričniki; vohuni in vladni opričniki / opričniki mračnjaštva

SSKJ²

oprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od oprijeti: oprijem je počasi popustil; s previdnimi oprijemi se je dvigal ob zidu / kolesa imajo dober oprijem; mehek oprijem obleke
// mesto, ki se da oprijeti: iskal je primeren oprijem; nikjer ni bilo oprijema / v led si je izsekal oprijem

SSKJ²

oprijemáč -a m (á)
zastar. oprijemalo: oprijemač v avtomobilu

SSKJ²

oprijemálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za oprijemanje: oprijemalno orodje / oprijemalni kaveljčki stebla
♦ bot. oprijemalna korenina korenina na steblu navadno bršljana za oprijemanje po deblu, skali; zool. oprijemalna noga noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti

SSKJ²

oprijemalíšče -a s (í)
mesto, kjer se da oprijeti: poiskal je primerno oprijemališče in se dvignil
// ekspr. opora: vsa prizadevanja so brez oprijemališča

SSKJ²

oprijemálka -e [oprijemau̯ka in oprijemalka] ž (ȃ)
nav. mn. izrastek, s katerim se rastlina oprijema: potrgati oprijemalke

SSKJ²

oprijemálo -a s (á)
priprava za oprijemanje: pritrditi oprijemalo na steno / nastavek se lahko uporablja tudi za oprijemalo / oprijemalo stola

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oprijémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od oprijemati: ročaj za oprijemanje / povečati oprijemanje koles na cestišču

SSKJ²

oprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
imeti roke, prste položene okrog česa: oprijemati drevo / trdno je oprijemal volan

oprijémati se

podpirati se, opirati se s prijemanjem česa:

oprijemati se debla

/ oprijemala se ga je pod pazduho

prijemati, navadno trdno: oprijema se in se opoteka do vrat; oprijemati se stene

pojavljati se tesno okrog česa:

blago se mehko oprijema telesa

/ taka kolesa se dobro oprijemajo ceste

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža dejanje, kot ga določa samostalnik:

vztrajno se oprijema učenja

/ z vso voljo se je oprijemala življenja

oprijemajóč

-a -e:

zlezel je iz vode, oprijemajoč se vej

SSKJ²

oprijémek -mka m (ẹ̑)
oprimek: trden oprijemek

SSKJ²

oprijémen -mna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na oprijemanje: oprijemna sila / velika oprijemna ploskev

SSKJ²

oprijemljív -a -o prid., oprijemljívejši (ī í) knjiž.
1. s čuti zaznaven: zakoni oprijemljivega sveta; pren. oprijemljiva zaznava, predstava
// določljiv, opredeljiv: pojav je dovolj oprijemljiv / poiskati oprijemljiv primer
2. ki se rad oprime: oprijemljivo blago

oprijemljívo

prisl.:

spomin je oprijemljivo blizu

sam.: rad bi kaj oprijemljivega

SSKJ²

oprijemljívost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost oprijemljivega: oprijemljivost dokaza

SSKJ²

oprijéti oprímem dov., oprijél; nam. oprijét in oprijèt (ẹ́ í)
položiti roke, prste okrog česa: skušal je oprijeti deblo, omarico; drevo sta komaj oprijela dva moška / oprijeti toporišče sekire; trdno je oprijel volan

oprijéti se

podpreti se, opreti se s prijemom česa:

oprijeti se kola

krčevito se je oprijela roba skrinje

skušal se je oprijeti stola

/ oprijela se ga je pod pazduho, za roko

prijeti, navadno trdno: odzadaj se ga je oprijel; oprijela se ga je kot klop / z obema rokama se je oprijel kozarca; hitro se je oprijel vrat, da ni padel

pojaviti se tesno okrog česa:

sneg se je oprijel drevja

/ obleka se močno oprime telesa

/ ta smola se zelo dobro oprime prime

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik:

končno se je oprijel dela, učenja

oprijel se je gospodarstva

oprijeti se politike

/ krčevito se je oprijel ljubezni, upanja

/ oprijeti se novih idej

●

ekspr. oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev; ekspr. oprijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati

oprijét

-a -o:

tesno oprijet kostim

SSKJ²

oprím -a m (ȋ)
zastar. oprijemalo: držal se je za železni oprim / oprim naslanjača

SSKJ²

oprímek -mka m (ȋ)
kar se uporablja za oprijemanje: lesen oprimek v steni; trden oprimek
// oprijemališče: poiskati primeren oprimek

SSKJ²

oprímnica -e ž (ȋ)
vet. del na sprednjem ukrivljenem delu podkve za preprečevanje drsenja: ozobec in oprimnica

SSKJ²

opróda -e tudi -a m (ọ̑)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec: oproda je poskrbel za hrano in prenočišče; v spremstvu je več oprod; grofov, vitezov oproda
// slabš. pomočnik, sodelavec: on je režiserjev glavni oproda / oprode nacizma

SSKJ²

opródovski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oprode: oprodovske dolžnosti / oprodovska čast

SSKJ²

opróga -e ž (ọ̄)
1. arhit. nosilni prečni lok v oboku: oproge slonijo na stebrih; v oprogi je mojster upodobil še cerkvenega zaščitnika
2. vet. jermen, navadno pri konjski opremi, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema: pričvrstiti oprogo

SSKJ²

oprostílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. s katerim se oprosti: slišati je bilo oprostilne glasove
♦ pravn. oprostilni razlogi razlogi za oprostitev od obtožbe; oprostilna sodba sodba, s katero se obtoženec oprosti obtožbe

SSKJ²

oprostítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oprostiti: predpisati oprostitev plačevanja davkov; oprostitev otroka od športne vzgoje; oprostitev od vojaške službe / branilec je zahteval za obtoženca oprostitev

SSKJ²

oprostíti -ím dov., opróstil (ī í)
1. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: oprostiti koga kake dolžnosti; oprostili so ga plačevanja davkov; oprostiti koga vojaške službe / oprostili so ga davkov
2. s sodbo odločiti, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: sodišče ga je oprostilo
♦ pravn. oprostiti obtožbe s sodbo odločiti, da obtoženec ni storil kaznivega dejanja, da ni kazensko odgovoren ali da dejanje ni kaznivo
3. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: oprostiti komu zamudo; vse mu je oprostila; ekspr. ni si mogel oprostiti, da je bil tako nepreviden / oprostiti komu žalitev odpustiti / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava
4. v medmetni rabi izraža vljudnost
a) pri nagovoru: oprostite, da vas motim; oprostite, koliko je ura
b) pri ugovarjanju, zavrnitvi: on je to storil! Oprostite, to je nemogoče; oprosti, to pa že ne bo držalo
// izraža opravičilo: oprosti, nisem mislila tako hudo; oprostite, da sem tako pozen
// izraža začudenje, nejevoljo: oprostite, tega pa res ne razumem; oprosti, to je pa že preneumno
5. star. narediti prosto, svobodno: napadli so jetnišnico in oprostili jetnike; oprostiti talce / pogumno so se bojevali in oprostili celo predmestje osvobodili
// rešiti, umakniti: oprostila je svojo dlan iz njegove; nestrpno se je oprostil njenega objema / oprostil se je strahu, zadrege

oprostíti se

narediti, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje:

oprostila se je, ker je morala za trenutek iz sobe

/ oprostil se ji je zaradi zamude

oproščèn

-êna -o:

trije so bili obsojeni, dva pa oproščena

vse mu je bilo oproščeno

biti oproščen davkov

bil je oproščen vojaške službe

SSKJ²

oprostítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oprostitev: oprostitveni postopek
♦ pravn. oprostitveni razlogi oprostilni razlogi

SSKJ²

oprostljív -a -o prid. (ī í)
ki se da oprostiti: oprostljiva nerodnost / oprostljiva zamuda opravičljiva; oprostljivo ravnanje odpustljivo

SSKJ²

opróščati -am nedov. (ọ́)
1. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: take ljudi so oproščali službe na galeji; star. oproščati od plačevanja
2. s sodbo odločati, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: s tem sodišče obtoženca oprošča
3. delati, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: vedno znova mu je oproščala

opróščati se

delati, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje:

v pismu se jim je oproščala, ker jih ni utegnila obiskati

SSKJ²

oproščênec -nca m (é)
kdor je česa oproščen: davčni oproščenec / izpustitev oproščencev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oproščênje -a s (é)
glagolnik od oprostiti: prosil jo je oproščenja zaradi zamude / prosil je mater oproščenja / kot vljudnostna fraza prosim oproščenja, za oproščenje, če motim / zahteval je oproščenje zanj

SSKJ²

opŕsen -sna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na oprsje: vzel je denarnico iz oprsnega žepa / oprsni par nog

SSKJ²

opŕsje -a s (ȓ)
1. predel na zgornji strani trupa ob rebrih: izbočiti oprsje; položil je roko na levo stran oprsja; ozko oprsje / pes s krepkim oprsjem
// prsi: na oprsju je imel polno odlikovanj / dekliško oprsje
2. nav. ekspr. del oblačila, ki pokriva prsi: raztrgati oprsje srajce
♦ zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah

SSKJ²

opŕsnica -e ž (ȓ)
1. priprava iz jermenov in zaponk, ki se živali, zlasti psu, namesti okoli vratu in čez prsi, da se jo lahko vodi: psi, ki vodijo slepe, so označeni z rdečim križem na oprsnici
2. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: poseg se izvede z vodilom, ki ga kirurg vpelje pod oprsnico

SSKJ²

opŕsnik -a m (ȓ)
1. knjiž. moško vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; telovnik: kupil si je nov oprsnik; hlače in oprsnik
2. nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: nosila je zelo izrezan žametast oprsnik
// modrček, podaljšan do pasu, ki se zapenja spredaj: odpeti oprsnik

SSKJ²

opŕstaniti -im dov. (ŕ r̄)
knjiž. natakniti prstan: oprstanil ji je roko

opŕstanjen

-a -o:

dolgi, oprstanjeni prsti

SSKJ²

opŕt1 -a m (ȓ r̄)
nav. mn., star. oprtnica, oprta: tovor nosi na oprtu

SSKJ²

opŕt2 -i ž (ȓ)
nav. mn., star. oprtnica, oprta: nosači si odvezujejo oprti / oprti nahrbtnika naramnice

SSKJ²

opŕta -e ž (ȓ)
1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: privaditi se oprtam; nosači z oprtami
2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: kupiti rdeče oprte / hlače z oprtami

SSKJ²

oprtáč -a m (á)
voj. žarg. trak iz usnja za čez ramo; naramnik: vojak je odložil pas in oprtač

SSKJ²

opŕtati -am dov. (r̄)
nav. ekspr. nadeti na hrbet: oprtati nahrbtnik, vrečo; oprtal mu je poln koš; oprtal si je ponesrečenca / oprtati malho, puško; oprtal si je zaboj na ramo
// obložiti, otovoriti: oprtati konje, mule; vojaki so se oprtali

opŕtan

-a -o:

oprtan koš

SSKJ²

opŕtav prisl. (ŕ)
zastar., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtav nesti koš

SSKJ²

oprtávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. nadevati na hrbet: vojaki so začeli nabijati puške in oprtavati nahrbtnike

SSKJ²

oprtávnica -e ž (ȃ)
nav. mn., nar. oprtnica, oprta: nositi tovor na oprtavnicah / koš z oprtavnicami z naramnicami

SSKJ²

opŕten -tna -o prid. (r̄)
ki se nosi, prenaša na hrbtu: oprtni koš / oprtni pasovi
♦ žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici

SSKJ²

opŕtica -e ž (ȓ)
manjšalnica od oprta: nosači si odvezujejo oprtice

SSKJ²

opŕtiti -im dov. (ŕ r̄)
zastar. naprtiti: oprtiti nahrbtnik, vrečo / oprtili so mu najhujše reči

SSKJ²

opŕtiv prisl. (ŕ)
star., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtiv nesti vrečo; krošnjar prenaša blago oprtiv (v košu) / lovec zadene srno oprtiv na rame

SSKJ²

opŕtnica -e ž (ȓ)
1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: oprtnice so mu odrgnile kožo na vratu / prevezal je zaboj z dvema oprtnicama in si ga zadel na rame
// trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu; naramnica: koš, nahrbtnik z oprtnicami
2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: hlače brez oprtnic; vtakniti roke za oprtnice

SSKJ²

opŕtnik -a m (ȓ)
1. nahrbtnik: odložiti, zavezati oprtnik; zložiti v oprtnik; težek oprtnik
2. nar. (oprtni) koš: plesti oprtnik; nositi gnoj v oprtniku

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oprtováti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. nadevati na hrbet: vojaki so oprtovali nahrbtnike

SSKJ²

opsováti opsújem dov., opsovál (á ú)
knjiž. zelo ozmerjati: opsoval je ženo in otroka; grdo, prostaško opsovati

SSKJ²

optánt -a m (ā á)
pravn. kdor optira: večina optantov se je že preselila; oceniti premoženje optantov

SSKJ²

óptativ -a m (ọ̑)
jezikosl., v nekaterih jezikih naklon, ki izraža željo govorečega: stavek v optativu

SSKJ²

óptičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na optiko, svetloben: optični pojavi; optični signal / optične lastnosti kristalov / optični teleskop; mikroskopi in druge optične priprave / optična os kamere; optično steklo steklo, ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav
♦ astron. optično dvozvezdje dve zvezdi, ki sta navidezno blizu na nebu, nimata pa medsebojnega težnostnega vpliva; fot. optično iskalo iskalo pri enostavnih fotografskih aparatih
2. nanašajoč se na vid, viden: zmožnost optične predstave; optično in akustično zaznavanje / optične prevare / optična dekoracija prostora

óptično

prisl.:

pokončne črte prostor optično zvišajo

♦

fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; min. optično izotropen ki v vseh smereh enako lomi svetlobo, enolomen; optično dvolomna snov snov, ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v obeh smereh enak

SSKJ²

óptik -a m (ọ́)
1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov: iti k optiku po očala
2. strokovnjak za optične priprave: pri izdelavi teleskopa je sodelovalo pet optikov
♦ fiz. strokovnjak za optiko

SSKJ²

óptika -e ž (ọ́)
1. nauk o svetlobi: optika in kalorika
♦ elektr. elektronska optika elektronika, ki proučuje delovanje električnega ali magnetnega polja na elektrone; fiz. geometrijska optika ki proučuje odboj in lom svetlobe na zrcalih in lečah ter iz njih sestavljenih optičnih napravah; valovna optika ki proučuje za valovanje značilne pojave
2. fot. sistem leč kake optične priprave: fotoaparat ima dobro optiko; občutljivost optike / pravilno uravnavati optiko
3. publ. način prikazovanja, presoje česa: njegova dramatika postavlja z normalno optiko na oder fabule iz vsakdanje resničnosti / gledati na dogodke z optiko kritika
4. nav. ekspr. trgovina z optičnimi pripomočki, pripravami: v nobeni optiki ne dobiš takih leč

SSKJ²

optimálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši: optimalni pogoji dela / optimalna stopnja gospodarske rasti / ugotoviti optimalno dozo zdravila

SSKJ²

optimalizácija -e ž (á)
optimizacija: optimalizacija delovanja, poslovanja; proces optimalizacije

SSKJ²

optimalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
optimizirati: optimalizirati razmere v šolstvu

SSKJ²

optimálnost -i ž (ȃ)
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše: oblike organizacije dela so dosegle svojo optimalnost
// ekspr. najvišja možna mera: optimalnost moralnih dejanj

SSKJ²

optimát -a m (ȃ)
nav. mn., zgod. konservativni član rimskega senata:

SSKJ²

optimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
optimizirati: v podjetju so optimirali poslovanje; optimirati proizvodnjo

SSKJ²

optimíst -a m (ȋ)
kdor vidi vse v življenju boljše, kot je: tudi optimistom se je zdel načrt neizvedljiv; optimist in pesimist / glede tega sem velik optimist sem zelo optimističen

SSKJ²

optimístičen -čna -o prid. (í)
ki vidi vse v življenju boljše, kot je: optimističen človek; kljub težavam je optimistična / optimistične misli / optimistična napoved
● ekspr. to pomlad prevladujejo v modi optimistične barve svetle, žive

optimístično

prisl.:

optimistično presojati

SSKJ²

optimístičnost -i ž (í)
lastnost optimističnega človeka: njegova optimističnost in vedrina

SSKJ²

optimístka -e ž (ȋ)
ženska, ki vidi vse v življenju boljše, kot je: bila je dosledna optimistka; po naravi je optimistka; nepoboljšljiva, večna optimistka

SSKJ²

optimizácija -e ž (á)
glagolnik od optimizirati: nenehna optimizacija stroškov temelji na večji specializaciji proizvodnje ter razvoju lastnega znanja in kadrov; optimizacija poslovanja, proizvodnje; optimizacija poslovnih procesov / rač. optimizacija spletnih strani postopki, ki pripomorejo k večji vidljivosti spletnih strani na spletnih iskalnikih

SSKJ²

optimízem -zma m (ī)
lastnost optimističnega človeka: kljub bolezni je ohranil optimizem / izkazalo se je, da je bil njegov optimizem upravičen njegovo pričakovanje, da se bo določena stvar končala dobro, ugodno / publ. gledati z optimizmom na izid tekmovanja optimistično
// mnenje, prepričanje, da v življenju prevladuje dobro nad slabim, zlim: za roman je značilen izrazit optimizem

SSKJ²

optimizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše: z izboljšanjem tehnike varčne vožnje je mogoče optimizirati porabo goriva; optimizirati delovne, poslovne procese; optimizirati stroške

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

óptimum -a m (ọ̑)
stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše: doseči optimum / tržni optimum
♦ biol. toplotni optimum temperatura, pri kateri organizem najbolje uspeva
// ekspr. najvišja možna mera: optimum izkoriščanja zmogljivosti

SSKJ²

optírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. uveljaviti pravico izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja: po osvoboditvi je optiral za Jugoslavijo / lahko optira tudi za narodnost

SSKJ²

opúhel -hla -o [opuhəu̯] prid. (ú)
zastar. puhel: opuhla repa / opuhle besede

SSKJ²

opúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. knjiž. s puhanjem obdati: v hipu jih opuhne gost dim / tak je, kot bi ga strela opuhnila oplazila
2. zastar. postati puhel: repa je opuhnila

SSKJ²

opúkati -am dov. (ū)
nar. oskubsti, populiti: opukati kokoš / opukati perje

SSKJ²

opulénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. obilen, bogat: povabiti goste na opulentno kosilo

SSKJ²

opulíti in opúliti -im dov. (ī ú)
nav. ekspr. odstraniti perje; oskubsti: opuliti kokoš
// odstraniti manjše dele s česa sploh: odlomil je vejico in jo opulil

opúljen

-a -o:

opuljena gos

veje lipe so čisto opuljene

SSKJ²

opúncija -e ž (ú)
bot. rastlina z mesnatimi sploščenimi stebli ter listi, spremenjenimi v trne, Opuntia ficus-indica:

SSKJ²

ópus -a m (ọ̑)
1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti; razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev
// s prilastkom vsa dela z določenega področja ustvarjanja kakega avtorja: v zbirki je upoštevan tudi slikarjev grafični opus; analiza njegovega publicističnega opusa
2. glasb. z zaporedno številko zaznamovano glasbeno delo kakega skladatelja: godalni kvartet številka štirinajst v cis-molu opus sto enaintrideset [op. 131] Ludwiga van Beethovna

SSKJ²

opustélost -i ž (ẹ́)
knjiž. lastnost, značilnost opustelega: opustelost podeželja

SSKJ²

opustéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati pust: trg je kmalu opustel; veliko vasi je v tem času opustelo

opustèl

in opustél -éla -o:

golo in opustelo drevje

opustelo poslopje

gledal sem ga vsega opustelega

SSKJ²

opustévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. postajati pust: posamezne hiše se rušijo in pokrajina pomalem opusteva

SSKJ²

opustítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od opustiti: opustitev planinskih pašnikov / opustitev bombardiranja; opustitev jedrskih poskusov
♦ pravn. opustitev (dejanja) neizpolnitev kake pravne dolžnosti, obveznosti, za kar je predvidena sankcija

SSKJ²

opustíti -ím dov., opústil (ī í)
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje

opustívši

zastar.:

opustivši delo, se je vdal pijači

opuščèn

-êna -o:

opuščen star mlin

več vasi je že opuščenih

SSKJ²

opustítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na opustitev: opustitvena pogajanja
♦ pravn. opustitvena tožba tožba, s katero se zahteva prenehanje določenega ravnanja

SSKJ²

opustóšenje -a s (ọ̑)
glagolnik od opustošiti: vojna je povzročila veliko opustošenje dežele / opustošenje gozdov

SSKJ²

opustóšenost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost opustošenega: opustošenost pokrajine

SSKJ²

opustóšiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
povzročiti, da ni ničesar več v prvotni obliki: vojska je deželo popolnoma opustošila; potres je opustošil pokrajino / opustošiti gozd

opustóšen

-a -o:

po viharju je ostal kraj zelo opustošen

SSKJ²

opuščáj -a m (ȃ)
jezikosl. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke: raba opuščaja / pritisniti opuščaj tipko za tako znamenje na računalniški tipkovnici

SSKJ²

opúščanje -a s (ú)
glagolnik od opuščati: opuščanje kmečkega gospodarstva / opuščanje končnega zloga

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

opúščati -am nedov. (ú)
1. nehavati:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: v tem predelu kmetije opuščajo / opuščati star običaj
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opuščati kovaštvo; loterija se vedno bolj opušča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje koncu dejanja, kot ga določa samostalnik: opuščati prodajo blaga
2. zastar. izpuščati: opuščal je vse stilno zaznamovane besede

SSKJ²

ór -í ž (ọ̑)
zastar. oranje: ob začetku jesenske ori

SSKJ²

oráč -a m (á)
kdor orje: orači so že začeli delati; orači in kopači / ekspr. danes imamo orača danes orjemo
♦ nav. mn., etn. pustna šema z vrečico plev za pasom, ki simbolično zaorje brazdo, znana v vzhodni Sloveniji

SSKJ²

oráda -e ž (ȃ)
v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv: loviti orade

SSKJ²

orákelj -klja m (á)
1. pri starih Rimljanih preročišče: oditi v orakelj / delfski orakelj
// prerokba: razvozlati orakelj; njegove besede so zvenele kot orakelj
2. knjiž. prerok: bil je pravi pesniški orakelj

SSKJ²

orákeljski -a -o [orakəljski] prid. (á)
nanašajoč se na orakelj: orakeljske besede / ekspr. dobil je orakeljski odgovor nejasen, dvoumen

SSKJ²

orál1 -a m (ȃ)
nekdaj ploščinska mera, 57,55 a: ima več oralov obdelovalne zemlje; prodal je nekaj oralov gozda

SSKJ²

orál2 -i [orau̯] ž (ȃ)
star. oranje: oral in setev

SSKJ²

orálen -lna -o prid. (ȃ)
usten: oralna votlina
♦ jezikosl. oralni glas ustni glas; med. oralna kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uživajo kontracepcijske tablete; psih. oralna faza po Freudu prva stopnja v razvoju spolnega nagona

SSKJ²

orálo -a s (á)
star. plug: vpreči vole v oralo; leseno oralo / po več letih je spet prijel za oralo se je lotil oranja

SSKJ²

orámje -a s (ȃ)
predel ob rami: čutiti bolečine v oramju

SSKJ²

orangútan -a m (ȗ)
človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra: vreščanje orangutanov; orangutani in šimpanzi

SSKJ²

orangútanski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na orangutane: orangutansko vreščanje / ekspr. ima orangutanski obraz

SSKJ²

oraníca -e ž (í)
nar. njiva: zorati oranico; lepo obdelane oranice; travniki in oranice

SSKJ²

oránje -a s (ȃ)
glagolnik od orati: kamenje ovira oranje; hiteti z oranjem / oranje s traktorjem / jesensko, spomladansko oranje
♦ agr. globoko oranje v globino od 25 do 35 cm

SSKJ²

oránt -a m (ā á)
um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: freska z motivom oranta

SSKJ²

oránta -e ž (ȃ)
um., v starokrščanski umetnosti ženska postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: značilna drža orante

SSKJ²

oránža -e ž (ȃ)
pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž

SSKJ²

oranžáda -e ž (ȃ)
osvežujoča pijača iz pomarančnega soka: piti oranžado; kozarec oranžade / elipt., pog. tri oranžade, prosim tri kozarce, steklenice oranžade

SSKJ²

oránžast -a -o prid.(ȃ)
po barvi podoben pomaranči: veliko oranžasto sonce / oranžasta barva

oránžasto

prisl.:

oranžasto pobarvati

oranžasto rdeč

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oránžen -žna -o prid.(ȃ)
pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok
// rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna revolucija protesti proti nepoštenim, potvorjenim volitvam z zahtevo po njihovi ponovitvi proti koncu leta 2004 in v začetku 2005 v Ukrajini / oranžna barva

oránžno

prisl.:

oranžno pobarvati

/ piše se narazen ali skupaj oranžno rdeč ali oranžnordeč

SSKJ²

oranžeríja -e ž (ȋ)
zlasti v francoskem okolju stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin: versajske oranžerije; oranžerija v italijanskem slogu

SSKJ²

oránžev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj

SSKJ²

oránževec1 -vca m (ȃ)
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk

SSKJ²

oránževec2 -vca m (ȃ)
član protestantskega reda Viljema Oranskega na Severnem Irskem: oranževci s pohodom obeležujejo stoletja staro zmago nad irskimi katoliki; red oranževcev

SSKJ²

oratár -ja m (á) zastar.
1. orač: oratar je končal delo
2. kmet: opisovati življenje preprostih oratarjev

SSKJ²

orátev -tve ž (ȃ)
oranje: opraviti oratev / spomladanska oratev

SSKJ²

oráti ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́)
1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati
// ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti
2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir
3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo / po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi
● ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen

SSKJ²

orátor -ja m (ȃ)
knjiž. govornik: poslušati znanega oratorja

SSKJ²

oratórij -a m (ọ́)
1. večdnevni program, namenjen verskemu pouku, ustvarjalnim delavnicam, igri, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija: animatorji pripravljajo program za oratorij; geslo oratorija; udeleženci, vodja oratorija / v župniji so organizirali počitniški, poletni oratorij za otroke
2. glasb. večja vokalna in instrumentalna skladba dramske vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati Bachov oratorij; oratoriji in kantate
3. rel. prostor za opravljanje molitev, namenjen določeni skupini vernikov: stopiti v oratorij

SSKJ²

oratórijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oratorij: oratorijska gradnja skladbe / oratorijski skladatelji

SSKJ²

orátorski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. govorniški: njegov nastop je bil oratorski

SSKJ²

orazúmiti -im dov. (ú ȗ)
knjiž. povzročiti, da postane kdo razumen, preudaren: strah pred posledicami jih je orazumil

SSKJ²

oráženec -nca m (ȃ)
geol. kamen z razami, nastalimi pri premikanju ledenika:

SSKJ²

órbita -e ž (ọ̑)
astron. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije: izstreliti satelit na, v orbito; gibanje satelita po orbiti z največjim naklonom dvanajst stopinj / lunarna, zemeljska orbita; pren., publ. utiriti se v orbito političnega življenja

SSKJ²

orbitálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orbito: orbitalno gibanje / orbitalna hitrost hitrost, potrebna za gibanje po določeni orbiti; orbitalna postaja

SSKJ²

órden -a in -dna m (ọ́)
odlikovanje: za svoje delo je dobil že več ordenov / pripeti si orden na prsi / orden narodnega heroja red narodnega heroja

SSKJ²

ordéti -ím dov., ordì (ẹ́ í)
star. pordeti: jabolka so že malo ordela / od sramu je ordela v obraz zardela

ordèl

in ordél -éla -o:

ordel obraz

ordelo listje

SSKJ²

ordinácija -e ž (á)
1. soba, prostor za pregled bolnikov in za določanje načina zdravljenja: opremiti ordinacijo; iti, stopiti v ordinacijo / specialistična, splošna ordinacija
// pregledovanje in določanje načina zdravljenja: po končani ordinaciji je šel v kavarno / danes je imel čez trideset ordinacij / pog. odprl je svojo ordinacijo postal je samostojen zdravnik
2. rel. podelitev kleriškega reda: še nekaj dni je do ordinacije / asistirati pri ordinaciji posvetitvi

SSKJ²

ordinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ordinacijo: velika ordinacijska okna / ordinacijski prostori; ordinacijska soba / določiti ordinacijske ure

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ordináren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. navaden, nekvaliteten: to je čisto ordinarna slivovka
2. prostaški, grob2: ordinaren človek je / ordinarne besede, šale

SSKJ²

ordinariát -a m (ȃ)
1. knjiž. redna profesura: ustanoviti nov ordinariat
2. rel. urad za upravljanje škofije: škofijski ordinariat

SSKJ²

ordinárij -a m (á)
1. knjiž. redni profesor: postati ordinarij; ordinarij za matematiko
2. rel. škof ali njegov namestnik, ki upravlja škofijo: odločitev ordinarija

SSKJ²

ordinárnost -i ž (ȃ)
knjiž. prostaštvo, grobost: njegova ordinarnost jo je odbijala / še ni pozabil njihovih ordinarnosti grobih dejanj

SSKJ²

ordináta -e ž (ȃ)
1. geom. druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate
2. knjiž. navpična črta: nanesti točke na ordinato

SSKJ²

ordináten -tna -o (ȃ)
pridevnik od ordinata: ordinatna os

SSKJ²

ordinírati -am nedov. (ȋ)
1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma
// dov. in nedov., pog. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli
2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili

ordiníran

-a -o:

biti ordiniran

ordinirano zdravilo

SSKJ²

órdo -a m (ọ̑)
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda; red1: več družin sestavlja ordo

SSKJ²

ordonánc -a m (ȃ)
v nekaterih državah ordonančni častnik: generalov ordonanc / četni ordonanc

SSKJ²

ordonánca -e ž (ȃ)
1. v nekaterih državah služba ordonančnega častnika: prevzel je ordonanco
2. star. odredba, odlok, ukaz: kraljeve ordonance

SSKJ²

ordonánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ordonance ali ordonanco: ordonančna soba / ordonančni častnik pomočnik visokega častnika zlasti za uradne zadeve / ordonančna služba

SSKJ²

ordonánčnik -a m (ȃ)
ordonančni častnik: generalov ordonančnik

SSKJ²

òrdúš medm. (ȍ-ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: orduš, kako jih bomo napodili

SSKJ²

ôreh -éha m (ó ẹ́)
listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad: tolči, treti orehe; lupiti orehe odstranjevati zeleno lupino; drobni, piškavi orehi / dodati za oreh masla / klešče za orehe / pog. omara iz oreha orehovega lesa
● smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; nar. laški orehi boljši, debelejši; ekspr. piškavega oreha ne dam za njegov izpit prepričan sem, da ga ne bo naredil; ekspr. to ni vredno piškavega oreha zelo malo, nič; ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo
♦ bot. oreh enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; črni oreh severnoameriško drevo s celorobimi, spodaj dlakavimi lističi in koščičastimi plodovi, Juglans nigra
// v zvezi kokosov oreh plod kokosove palme: obirati kokosove orehe

SSKJ²

oréhov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve
♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi

oréhovo

prisl.:

orehovo rjav obraz

SSKJ²

oréhovec -vca m (ẹ́)
1. premog v velikosti od 1,5 do 3 cm: kockovec in orehovec
2. žganje iz orehov: ponudili so mu orehovec; požirek orehovca
♦ bot. orehovci drevesa s sestavljenimi listi in koščičastimi plodovi, Juglandaceae

SSKJ²

orehovína in oréhovina -e ž (í; ẹ́)
orehov les: omara, vrata iz orehovine; stene so obite z orehovino

SSKJ²

oréhovka -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. orehova potica: spekla je pogačo in orehovko

SSKJ²

ôrel ôrla [orəu̯] m (ó)
1. velika ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgim repom: orli letajo nad sotesko; vrešči kot orel
2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: poklical je svoje orle in jim razložil načrt boja
3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: kroji orlov
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ astron. Orel ozvezdje ob nebesnem ekvatorju, katerega najsvetlejše zvezde imajo obliko ptice; zool. kraljevi orel z belimi peresi na plečih in prisekanim repom, Aquila heliaca; planinski orel; ribji orel ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus

SSKJ²

ôren ôrna -o in óren órna -o prid. (ó ō; ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na oranje: orna površina / orna živina / ima pet hektarov orne zemlje
♦ agr. orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; zgod. orno poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

orepkáti -ám dov. (á ȃ)
nar. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji ga je orepkal za nekaj tisočakov

SSKJ²

orépnica -e ž (ẹ̑)
vet. jermen, navadno pri konjski opremi, ki zadržuje vozilo pri vožnji navzdol: odpeta orepnica

SSKJ²

oresníčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. uresničiti: oresničiti pesniško idejo

SSKJ²

oréšček -čka m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: nabrala je nekaj oreščkov; natresla mu je precej oreščkov
♦ bot. vodni orešček vodni orešek; gastr. muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba

SSKJ²

oréšek -ška m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: veverica je glodala oreške; natresel ji je polno torbo oreškov / daj mi orešek masla
♦ bot. orešek enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; oreh; vodni orešek vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi, Trapa natans; gastr. muškatni orešek drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba

SSKJ²

oréškar -ja m (ẹ̑)
bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia: nasad krilatih oreškarjev

SSKJ²

órfejski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. tak kot pri Orfeju: orfejski problemi / orfejska funkcija Prešernove pesniške besede

SSKJ²

órfičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na orfike ali orfizem: orfični misteriji, obredi / orfični nauki
● knjiž. orfične globine skrivnostne, nedoumljive

SSKJ²

órfik -a m (ọ́)
filoz. pripadnik orfizma: skupina orfikov

SSKJ²

orfízem -zma m (ī)
filoz. nauk starogrške filozofije o neumrljivosti in ponovnem utelešenju duše: vpliv orfizma

SSKJ²

orgán -a m (ȃ)
1. del telesa z določeno funkcijo: prsni koš varuje organe v prsni votlini; delovanje organov / medsebojna odvisnost živalskih organov / govorilni organi; slušni organ uho; organ za vid oko
● knjiž., ekspr. nima organa za razumevanje poezije ne more razumeti poezije
// bot. del rastline z določeno funkcijo: med organe prištevamo tudi korenino, steblo, list, cvet; slana je prizadela zelene organe rož / reproduktivni organ cvet; vegetativni organi korenina, list, steblo / rastlinski organ
2. navadno s prilastkom oseba, skupina oseb
a) glede na opravljanje naloge, določene z zakonom, predpisom, dogovorom: zbrali so se vsi pristojni organi / izvršilni, nadzorni organi; obrniti se na preiskovalni organ; pojasnilo upravnega organa; nav. mn. organ pregona policija in tožilstvo / izdajateljski organ; poslovodni organ; prodajni organ; predstavniški organi podjetja / nekdaj organi samoupravljanja
b) glede na položaj, funkcijo v kaki (organizirani) skupnosti: državni organi; občinski organi / organi za notranje zadeve / univerzitetni organi / organi kongresa, zborovanja
// publ. osebe glede na (poklicno) delovanje: prosvetni, zdravstveni organi / organi javne varnosti policisti
3. publ., navadno s prilastkom tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije; glasilo: list izhaja kot organ politične stranke
4. zastar. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi; glas: igralca odlikuje njegov prijetni organ / pripoveduje z liričnim organom
♦ anat. cevasti organi; notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; biol. krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice; pravn. javni organ organ javne uprave; zool. cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka

SSKJ²

orgánček -čka m (ȃ)
biol. del protoplazme enoceličnih rastlin in živali z določeno funkcijo: bički, panožice in drugi organčki

SSKJ²

orgándi -ja m (ȃ)
prosojna, nekoliko trda bombažna tkanina: obleka iz belega organdija

SSKJ²

organicístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na organicizem: organicistične ideje, teorije / organicistično pojmovanje naroda

SSKJ²

organicízem -zma m (ī)
soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma: ideje organicizma

SSKJ²

orgáničen -čna -o prid. (á)
star. organski: organični razvoj literature; notranja organična zgradba romana; med njima je organična zveza / otrok se je rodil z organično napako

orgánično

prisl.:

organično povezati konec z uvodom

SSKJ²

orgáničnost -i ž (á)
knjiž. organskost: organičnost razvoja / upoštevati je treba organičnost sistema

SSKJ²

organigrám -a m (ȃ)
grafična ponazoritev organiziranosti podjetja, ustanove: organigram vsebuje terminski načrt priprave in sprejema vseh aktov; organigram zavarovalnice

SSKJ²

organíst -a m (ȋ)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z orglanjem zlasti pri cerkvenih verskih obredih: organist je vodil tudi cerkvene pevce
2. star. orglar1, orglavec: nastop znanega organista

SSKJ²

organístika -e ž (í)
1. veda o sestavi orgel in njihovi zgodovini, razvoju: razvoj organistike
2. orgelska glasba: postavitev koncertnih orgel je začrtalo novo obdobje v slovenski organistiki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

organístka -e ž (ȋ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z orglanjem zlasti pri cerkvenih verskih obredih: organistka je odigrala; organistka in zborovodkinja

SSKJ²

organístovka -e ž (ȋ)
star. organistova žena: organistovka jih je povabila na kosilo

SSKJ²

organístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na organiste: organistovska služba

SSKJ²

organizácija -e ž (á)
1. glagolnik od organizirati: organizacija svetovnega prvenstva je pripadla Sloveniji; organizacijo prireditve so zaupali tajniku društva; ima smisel za organizacijo / organizacija delovne akcije mu je vzela precej časa; ljubitelji slikarstva so bili navdušeni, da je prišlo do organizacije te razstave / ima dobro organizacijo snovi za svoj roman
2. značilnost, stanje organiziranega; organiziranost: potrebna bi bila boljša organizacija dela, proizvodnje; izboljšali so organizacijo zdravstvene službe / organizacija obrambe je bila zelo slaba / tehnična organizacija proslave
3. skupnost ljudi z določenim skupnim ciljem, programom: voditi organizacijo; stopiti, vpisati se v organizacijo; napredna organizacija; preprečevati ustanavljanje terorističnih organizacij; naloge organizacije / sedež organizacije / borčevske, letalske, lovske, športne organizacije; dijaške, strokovne organizacije / delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ
● Organizacija združenih narodov [OZN] organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
♦ ekon. gospodarska organizacija delovna organizacija v gospodarstvu; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih; organizacija združenega dela [OZD] do 1989 delovna organizacija, ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki je v delovnem procesu tvoril določeno celoto in ki je lahko vrednostno izrazil rezultat dela

SSKJ²

organizacíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na organizacijo: organizacijski pogoji so bili težki; ima velike organizacijske sposobnosti / organizacijske spremembe, zakonitosti; dolgo so reševali organizacijska vprašanja / organizacijska oblika delovanja / organizacijska mreža je bila široko razpredena / organizacijski odbor; delo vodijo iz organizacijskega centra; bil je organizacijski sekretar centralnega komiteja; organizacijska enota / urejal je organizacijsko glasilo

organizacíjsko

prisl.:

organizacijsko utrditi stranko

organizacijsko sposoben človek

organizacijsko-politični zbor

SSKJ²

organizátor -ja m (ȃ)
1. kdor kaj organizira: prosili so, naj jim pošljejo organizatorja dela, proizvodnje; organizator šolstva / organizatorji prireditve so pričakovali veliko ljudi / je zelo dober, sposoben organizator / diplomirani organizator dela / šport. organizator igre igralec, ki vodi igro in organizira napad pri nekaterih ekipnih športih
2. list, zvezek za vpisovanje načrtov, obveznosti, dolžnosti: organizatorji so izdelani iz plastificiranega kartona; poslovni organizatorji; organizator v formatu A4
3. elektronska priprava za vpisovanje načrtov, obveznosti, dolžnosti: shraniti datum sestanka v organizator; pregleden koledar v organizatorju / elektronski organizator

SSKJ²

organizatóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. organizatorski, organizacijski: ta človek ima velik organizatorni dar / nove organizatorne oblike dela

SSKJ²

organizátorica -e ž (ȃ)
organizatorka: postala je organizatorica in voditeljica upora / organizatorice so pripravile prigrizek in pijačo

SSKJ²

organizatóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. organizatorski, organizacijski: ima velike organizatorične zmožnosti / organizatorične težave

SSKJ²

organizátorka -e ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj organizira: bila je organizatorka uporniškega gibanja; glavna organizatorka zabave; organizatorka demonstracij; organizatorka razstave, prireditve, srečanja / kmetijske zadruge naj bi bile organizatorke modernejšega kmetovanja / diplomirana organizatorka dela / šport. organizatorka igre igralka, ki vodi igro in organizira napad pri nekaterih ekipnih športih

SSKJ²

organizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na organizatorje ali organiziranje: vsi so ga poznali zaradi njegovih organizatorskih sposobnosti / njena vloga je predvsem organizatorska

SSKJ²

organízem -zma m (ȋ)
1. skupek organov, ki sestavljajo živo bitje: organizem izloča odvečne snovi; organizem raste, se razvija, slabi, se stara; prilagodljivost organizmov na spremenjene razmere; razpad organizma / biološki, človeški, rastlinski, živalski organizem / živi organizmi; gensko spremenjeni organizem [GSO] katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; pren. družbeni, državni organizem; ekonomski, mednarodni organizmi
♦ biol. enocelični organizem ki je iz ene celice; mnogocelični organizem ki je iz več celic
// pog. (človeško) telo: njegov organizem je izčrpan, mlad; ima močen organizem
2. knjiž., navadno s prilastkom zgradba, celota kakega (umetniškega) dela: dramski organizem; sonetni venec je strogo zgrajen pesniški organizem / igralec je oblikoval svojo vlogo v igralsko trden organizem; organizem romana

SSKJ²

organizíranec -nca m (ȋ)
ekspr. kdor je član kake organizacije: organiziranci so pripravili načrt za akcijo

SSKJ²

organizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od organizirati: organiziranje tekmovanja je bilo uspešno / organiziranje prodaje blaga, proizvodnje / njegova naloga je bila organiziranje teroristične skupine / politično organiziranje ljudi / delavci so zahtevali pravico organiziranja in združevanja

SSKJ²

organizíranost -i ž (ȋ)
značilnost, stanje organiziranega: slaba organiziranost dela; pomanjkanje organiziranosti škodi proizvodnji; višja stopnja organiziranosti pouka / razredna organiziranost delavstva

SSKJ²

organizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z uskladitvijo, sistemizacijo sestavnih delov narediti, da
a) kaj kot celota dobro deluje, poteka: organizirati proizvodnjo, zdravstveno službo; tako delo je treba skrbno organizirati / organizira boj proti alkoholizmu / skušal je bolje organizirati posvetovanje / košarkarji so šele sredi polčasa organizirali svojo igro in dobro zaigrali / ekspr. organiziraj (si) življenje, kakor veš in znaš
b) je kaj smiselna celota: pisatelj je nazadnje le organiziral svoj roman / svojih misli ni znal organizirati
2. povzročiti, doseči nastanek, delovanje česa: organizirati spopade; organizirati stavko, vstajo / organizirati alpinistično odpravo, atletsko tekmovanje / organizirali so mladinsko delovno brigado ustanovili
3. združiti z določenim ciljem, namenom: organizirati kmete za sodelovanje z zadrugo; organizirati ljudstvo v boju proti okupatorju; ljudje so se organizirali v krajevne skupnosti
4. pog. dobiti, priskrbeti: organiziral jim je prenočišče; organiziral si je družbo za v hribe

organizírati se

pog., nekdaj

postati član kake organizacije;

včlaniti se:

organiziral se je k socialistom

organiziral se je v slavistično društvo

postati član komunistične partije: letos se je organiziral tudi on

organizíran

-a -o:

organizirana pomoč v gorah

organizirana pripoved, snov

organizirane stavke

dobro organizirano delo

borci so bili organizirani v brigado

je organiziran v sindikat

prisl.: dela so se lotili organizirano

organizirano usmerjati proizvodnjo

SSKJ²

organo... ali orgáno... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na del telesa z določeno samostojno funkcijo: organogeneza, organoleptičen, organoterapija

SSKJ²

organogén -a -o prid. (ẹ̑)
geol. ki je nastal iz organizmov: organogene kamnine; organogene usedline

SSKJ²

organográm -a m (ȃ)
grafična ponazoritev organiziranosti podjetja, ustanove; organigram: organogram kulturnega ministrstva

SSKJ²

organoléptičen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. ki se ugotovi, določi z vidom, okusom, otipom in vonjem: porabniki so ocenjevali organoleptične lastnosti raznih vrst kruha / zaradi nepravilnega skladiščenja so pri živilih nastale organoleptične spremembe / organoleptični pregled

organoléptično

prisl.:

pregledovali so samo organoleptično

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

orgánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe; organske motnje; delovanje organskih sistemov / organski občutki
2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki; organsko gnojilo / organski procesi v rastlinah / organska narava
3. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: organska pridelava; organsko kmetijstvo, vrtnarjenje / pridelovati poljščine z organskim kmetovanjem brez kemikalij / organska arhitektura; organske sončne celice
// ki je pridelan, predelan na tak način: organski izdelki, pridelki; organska hrana / organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje / organska zastirka na vrtu; organska hranila
4. kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki vsebujejo ogljik: organske baze, kisline; organska snov, spojina / organsko barvilo / organska kemija kemija, ki proučuje organske spojine
5. knjiž. skladen1, utemeljen: organska povezanost med besedilom in melodijo; organska rast literature iz življenja; razbiti organsko zvezo med vodstvom in člani društva / vrt tvori s hišo organsko celoto / do prijateljev je čutil neko organsko sorodnost
♦ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno

orgánsko

prisl.:

organsko misliti, rasti

spomenik, organsko povezan z okoljem

organsko prizadet človek

organsko vezano železo

SSKJ²

orgánskost -i ž (ȃ)
knjiž. skladnost, utemeljenost: organskost gradnje romana

SSKJ²

organtín -a m (ȋ)
knjiž. organdi: poleti je nosila obleko iz organtina

SSKJ²

organzín -a m (ȋ)
tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin:

SSKJ²

orgázem -zma m (ā)
vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti: doživeti orgazem / spolni orgazem; pren., knjiž. doživeti filozofski orgazem

SSKJ²

órgelski -a -o [orgəlski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na orgle: orgelska glasba / napisal je več orgelskih skladb / orgelski koncert / orgelski mojster
♦ glasb. orgelski register skupina piščali, ki daje ton enake barve; orgelska omara orgelsko ohišje; orgelske piščali; orgelsko ohišje
// ekspr. po zvoku podoben orglam: orgelsko šumenje gozda / imel je orgelski glas zelo močen, zveneč

SSKJ²

orgiástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi

SSKJ²

órgija -e ž (ọ́)
1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije
2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki
// navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev

SSKJ²

órglanje -a s (ọ̑)
glagolnik od orglati: naučiti se orglanja / ubrano orglanje / orglanje morja, vetra

SSKJ²

órglar1 -ja m (ọ̑)
1. kdor igra (na) orgle: koncert priznanega orglarja
2. zastar. organist: včasih so bili učitelji tudi orglarji

SSKJ²

orglár2 in órglar -ja m (á; ọ̑)
kdor izdeluje orgle: pri orglarju so naročili nove orgle

SSKJ²

órglarica -e ž (ọ̑)
ženska, ki igra (na) orgle: na koncertu je nastopila tudi orglarica

SSKJ²

órglarski1 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo

SSKJ²

orglárski2 in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑)
nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster

SSKJ²

órglati -am nedov. (ọ̑)
igrati (na) orgle: zna orglati / orglati na koncertu; pren., ekspr. veter je orglal skozi veje

SSKJ²

órglavec -vca m (ọ̑)
1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili
2. zastar. organist: dobil je službo orglavca

SSKJ²

órgle -gel ž mn. (ọ̑)
glasbilo iz piščali, v katere prihaja zrak iz mehov, z eno ali več ročnimi in eno nožno klaviaturo: igrati (na) orgle; iz cerkve je bilo slišati donenje orgel / izdelovalec orgel / električne orgle / koncertne orgle
● voj. žarg. Stalinove orgle med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki je izstreljeval rakete s tirnih ramp; katjuša
♦ glasb. hammond orgle ki proizvajajo tone z električnimi napravami

SSKJ²

órglice -lic ž mn. (ọ̑)
1. manjše glasbilo z odprtinami in jezički, ki ob vpihavanju in izpihavanju proizvajajo tone: vedno je nosil s seboj tudi orglice / otroške orglice
2. etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebelc trstike; trstenke: sam si je naredil orglice
● ekspr. pet otrok je, kot orglice so z majhno razliko v velikosti

SSKJ²

órgličar -ja m (ọ̑)
kdor igra (na) orglice: bil je prvi orgličar, ki je nastopil s simfoničnim orkestrom; srečanje orgličarjev; pevec in orgličar

SSKJ²

orgónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na presežno življenjsko silo, ki naj bi bila porazdeljena po vesolju in jo lahko zbiramo, hranimo za terapevtske namene: orgonska energija / orgonski top

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

orhidêja -e ž (ȇ)
okrasna rastlina s suličastimi listi in z rumenimi, rdečimi dišečimi cveti: pokloniti orhideje

SSKJ²

oríbati -am dov. (ȋ)
1. z ribanjem očistiti: oribati pod, posteljo; z lugom oribati
2. ekspr. odrgniti: čevelj mu je oribal kožo; oribal se boš na tem stolu
♦ arhit. oribati omet z zidarsko strguljo spraskati površino svežega fasadnega ometa, da postane enakomerno hrapava

oríban

-a -o:

oriban pod

SSKJ²

oríčka -e ž (ȋ)
nar. otka: Dihur je preteče bobnal z oričko po lemežu (Prežihov)

SSKJ²

oriènt in Oriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. dežele na vzhodu od Sredozemskega morja: potovati po orientu; filozofski in kulturni vplivi orienta; dišave iz orienta
// vzhod: orient in okcident

SSKJ²

orientácija -e ž (á)
1. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja: orientacija s kompasom; luč jim je služila za orientacijo / ima čut, občutek za orientacijo / ekspr. oče mu je bil za orientacijo v vseh stvareh
// sposobnost za tako ugotavljanje: letalo je izgubilo orientacijo; začuden je bil nad orientacijo ptic selivk / ima dobro orientacijo dobro se orientira
2. publ., navadno s prilastkom usmerjenost, naravnanost: iz tujine je prinesel novo orientacijo v pogledu na svet in življenje; skušal je spremeniti njeno politično orientacijo / pesnikova oblikovna in stilna orientacija; jasna, pravilna orientacija političnih strank
3. knjiž. obvestilo, pojasnilo: orientacijo o naročnikih so dobili v starem koledarju
♦ arhit. orientacija sobe, stanovanja lega svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba; geom. orientacija razlikovanje med smerema gibanja točke po premici, krivulji, meji lika; šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica

SSKJ²

orientacíjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na orientacijo: orientacijski podatki; orientacijske točke; različna orientacijska znamenja
2. nav. ekspr. okviren, približen: orientacijski program dela; sporočili so mu orientacijsko ceno stanovanja; te številke so le orientacijske
♦ šport. orientacijski pohod, tek hoja, tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida

SSKJ²

orientacíst -a m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z orientacijskim pohodom, tekom: orientacisti ribnik ali potok preprosto prebredejo, če presodijo, da je to hitreje kot tek naokoli; izkušen orientacist

SSKJ²

orientálec -lca m (ȃ)
knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: v pristanišču je bilo precej orientalcev; kultura orientalcev

SSKJ²

orientálen -lna -o prid. (ȃ)
star. orientalski: orientalno bogastvo / orientalni vplivi / orientalni jeziki

SSKJ²

orientalíst -a m (ȋ)
strokovnjak za orientalistiko: kongres orientalistov

SSKJ²

orientalístičen -čna -o (í)
pridevnik od orientalistika: orientalistična izobrazba

SSKJ²

orientalístika -e ž (í)
veda o orientalskih jezikih in književnostih: napisal je mnogo del o orientalistiki / diplomirati iz orientalistike

SSKJ²

orientalízem -zma m (ī)
način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo

SSKJ²

orientalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prilagajati orientalskemu načinu življenja in mišljenja: orientalizirati umetnost

orientalizíran

-a -o:

orientalizirana civilizacija

SSKJ²

orientálka -e ž (ȃ)
knjiž. prebivalka dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: lepa in skrivnostna orientalka

SSKJ²

orientálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj; orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske jezike / orientalsko pecivo zelo sladko in mastno pecivo, navadno z dodatkom medu, orehov
♦ kozm. orientalski parfum parfum, ki diši po smolah in balzamih; obrt. orientalska čipka šivana čipka z geometrično zvezdastimi vzorci; tekst. orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije

orientálsko

prisl.:

orientalsko opremljena soba

SSKJ²

oriènteksprés in Oriènteksprés in oriènt eksprés in Oriènt eksprés -a m (ȅ-ẹ̑)
nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad: orientekspres ima eno uro zamude; iz Ljubljane se je z orientekspresom odpeljal v Beograd

SSKJ²

orientír -ja m (ī)
voj. orientacijska točka: določiti orientir

SSKJ²

orientíranje -a s (ȋ)
glagolnik od orientirati: megla jih je motila pri orientiranju; orientiranje po zvezdah, straneh neba / orientiranje v novi politiki mu je povzročalo mnogo težav / orientiranje v času, prostoru

SSKJ²

orientíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost orientiranega: politična orientiranost kandidatov za ustavne sodnike / orientiranost literature, znanosti / publ. orientiranost k sodobnemu mišljenju, življenju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

orientírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever
// nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu
♦ arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba

orientírati se

določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja:

ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu

ptice selivke se orientirajo po zvezdah

/ orientiral se je s kompasom in zemljevidom

/ tudi v temi se je dobro orientiral

določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju

publ.

zgledovati se, ravnati se po kom, čem:

njihova politika se orientira po uradni politiki države

založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo

publ.,

z oslabljenim pomenom

izraža področje svoje dejavnosti:

podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv

ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo

orientíran

-a -o:

sociološko orientiran psiholog

mladina je orientirana proti vojnim pripravam

podjetje, orientirano na predelavo surovin

♦

geom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica

SSKJ²

oriêntski tudi oriéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
knjiž. orientalski: orientsko blago

SSKJ²

orígano in origáno -a m (ȋ; ȃ)
zdravilna ali začimbna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, bot. dobra misel: dodati origano; za preliv zmešamo oljčno olje, kis in žličko svežega ali suhega origana

SSKJ²

originál -a m (ȃ)
1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik: prevod se ujema z originalom / brati roman v originalu
// kip, slika, kakor jo je ustvaril umetnik: reprodukcija je prav taka kot original; ima veliko slik, med njimi precej originalov
2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: primerjati prepis z originalom; fotografija originala
// prvi, prvotni izvod česa napisanega, narisanega: prenašati z originala skozi prozoren papir
3. ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih, izvirnež: to ti je original; pravi, velik original

SSKJ²

originálen -lna -o prid., originálnejši (ȃ)
1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel; originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina izvirnik
// ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: originalen človek / v marsičem je zelo originalen / originalen značaj
2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: najraje bere originalne romane / prevod je narejen po originalni izdaji
// ki je tak, kakor ga je ustvaril umetnik: ima veliko originalnih slik starih mojstrov / zgradba romana je ostala originalna / na odločbi je originalen direktorjev podpis lastnoročen
3. prvoten, prvi: samo motor je še originalen, vse drugo je moral zamenjati / plesi v originalni obliki / na steni se vidi še originalna barva
// pravi, pristen: originalno blago za kavbojske hlače / originalno vino naravno
♦ pravn. originalni dokaz izvirni dokaz

originálno

prisl.:

originalno opisovati

originalno zidana stavba

originalno opremljeno stanovanje

sam.: na sebi ima nekaj originalnega

SSKJ²

originálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost originalnega: originalnost zamisli; originalnost njegovega pripovedovanja jih je pritegnila / potrditi originalnost dokumenta; dvom o originalnosti slike

SSKJ²

origináren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. izviren, originalen: originarna rešitev problema
♦ pravn. originarna pravica izvirna pravica

SSKJ²

originátor -ja m (ȃ)
1. originalno zdravilo: generik vsebuje enak odmerek učinkovine kot originator
2. farmacevtska družba, ki originalno zdravilo izumi, razvije, klinično preizkusi in patentira: originatorji so se na pocenitve zdravil odzvali z razvijanjem novih zdravil

SSKJ²

óriks -a m (ọ̑)
zool. antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel: čreda oriksov; v prid. rabi: antilopa oriks

SSKJ²

orís -a m (ȋ) knjiž.
1. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek oris pesnikovega življenja in dela / oris poti
♦ šol. pisni izdelek, v katerem so navedene glavne značilnosti česa in oseben odnos do tega
2. obris: v daljavi se vidijo orisi hribov

SSKJ²

orísati oríšem dov. (ȋ)
1. opisati, prikazati: v poročilu je orisal potek dela; z nekaj besedami je orisala njegov značaj
2. narediti črto, črte okrog česa; očrtati: sledovom v pesku je orisal kroge

orísan

-a -o:

ostro orisan profil

glavna junakinja je orisana kot bistro dekle

SSKJ²

orísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oris: orisni predmet zgodbe je njegova rojstna vas / orisna karakterizacija

SSKJ²

orisováti -újem nedov. (á ȗ)
opisovati, prikazovati: uvodno poglavje orisuje življenje na vasi

orisováti se

knjiž.

kazati se v obrisih:

skozi meglo se orisujejo vrhovi gor

SSKJ²

óriti -im tudi ôriti -im nedov. (ọ̑; ō ȏ)
nav. 3. os., knjiž. razlegati se, odmevati: pesem ori do neba; bojni kriki orijo po bojišču; klici, vzkliki se orijo po dvorani
// zastar. glasiti se, oglašati se: vprašanja orijo vsevprek; svobodno se ori tod slovenska beseda

SSKJ²

orják -a m (á) ekspr.
1. nenavadno velik in močen človek: bil je orjak med vrstniki; otroci radi poslušajo zgodbe o orjakih
// s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: bil je duhovni, miselni orjak
2. s prilastkom kar je veliko sploh: zasneženi vrhovi gorenjskih orjakov / vzlet zračnega orjaka
♦ zool. belgijski orjak velik in močen kunec sive barve z dolgimi uhlji

SSKJ²

orjákinja -e ž (á)
nenavadno velika in močna ženska ali žival: zrasla je v pravo orjakinjo / iz morja je priklical silno orjakinjo
♦ astron. zvezda, po velikosti in masi večja od Sonca

SSKJ²

orjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orjake: ima orjaško postavo / voz sta vlekla dva orjaška konja
// ekspr. zelo velik: orjaški človek; orjaški motorji, stroji / udaril ga je s svojo orjaško pestjo / prostor orjaških razsežnosti / orjaške gore, stene zelo visoke
● ekspr. industrija je napredovala z orjaškimi koraki se je zelo hitro razvijala; ekspr. čakajo ga orjaške naloge težke, zelo zahtevne
♦ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti; zool. orjaška morska krava sredi prejšnjega stoletja izumrla morska krava, Hydrodamalis gigas

SSKJ²

orjáštvo -a s (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost orjaškega: njegovo orjaštvo ji je vlivalo zaupanje / veličastnost in orjaštvo gor

SSKJ²

orjavéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rjav: listje je orumenelo, trava orjavela / obraz ji je na soncu orjavel porjavel

orjavèl

in orjavél -éla -o:

orjaveli travniki

SSKJ²

Orjúna in orjúna -e ž (ȗ)
od 1921 do 1926 organizacija jugoslovanskih nacionalistov: preprečiti ustanovitev Orjune

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

orjunáš -a m (á)
član Orjune: spopad orjunašev in delavcev v Trbovljah

SSKJ²

orjunáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orjunaše ali Orjuno: orjunaško gibanje / orjunaške uniforme

SSKJ²

orjunáštvo -a s (ȃ)
delovanje ali gibanje orjunašev:

SSKJ²

orjúnec -nca m (ȗ)
član Orjune: spopad orjuncev s trboveljskimi delavci

SSKJ²

órk -a m (ọ̑) pri J. R. R. Tolkienu
nasilno, umsko pogosto nekoliko omejeno bitje z grobo zelenkasto ali sivkasto kožo, ki je navadno nesnažno in ne trpi sončne svetlobe: orki imajo črno kri; potuhnjeni orki

SSKJ²

órka1 -e ž (ọ́)
zool. roparski delfin črno-bele barve z izrazito trikotno hrbtno plavutjo, dolg do 9 m, Orcinus orca: jata ork; plavanje z orkami / kit orka

SSKJ²

òrka2 medm. (ȍ) pog.
1. izraža podkrepitev trditve: orka, to je bilo življenje
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: orka, ne vidiš, da je polno / orka madona, zdaj mi je pa zadosti orkamadona

SSKJ²

òrkamadôna tudi òrkamadóna in òrka madôna tudi òrka madóna medm. (ȍ-ȏ; ȍ-ọ̑)
nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona

SSKJ²

orkán -a m (ȃ)
1. izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki: prebivalce so obvestili, da se približuje orkan; orkan je zajel ladjo; vojna pustoši kot orkan
2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi v visoki stopnji: zajel jo je ljubezenski orkan; orkan revolucije je naraščal

SSKJ²

orkánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orkan: orkanski alarm / orkanski vihar orkan / avto drvi z orkansko hitrostjo
♦ meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra

SSKJ²

orkéster -tra m (ẹ́)
1. večja skupina
a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
♦ glasb. jazz orkester ki izvaja jazz
b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev
// ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv
2. glasb. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester

SSKJ²

orkéstra -e ž (ẹ̑)
pri starih Grkih prostor med odrom in avditorijem za zbor in plesalce: orkestra Dionizovega gledališča

SSKJ²

orkestrácija -e ž (á)
glagolnik od orkestrirati: orkestracija opere, samospeva / mogočna orkestracija barv

SSKJ²

orkestrálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orkester: orkestralni instrumenti / orkestralna izvedba, spremljava / orkestralna glasba; orkestralna partitura, sonata / sedeti v orkestralnem prostoru orkestrskem

SSKJ²

orkestráš -a m (á)
nav. ekspr. kdor igra v orkestru: nastop mladih orkestrašev je navdušil poslušalce

SSKJ²

orkéstrion in orkestrión -a m (ẹ̄; ọ̑)
glasb. glasbeni instrument, ki posnema orkester: iz gostilne se je slišalo igranje orkestriona

SSKJ²

orkestrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
glasb. napisati, prirediti glasbeno delo za orkester: to pesem je orkestriral znan skladatelj; pren., knjiž. pesnik je orkestriral glasove v rimi

SSKJ²

orkéstrski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na orkester: orkestrska glasba; orkestrska priredba simfonije / orkestrski ansambel / orkestrski prostor; orkestrska ograja

SSKJ²

orlíca -e ž (í)
1. samica orla: orel in orlica sta znašala gnezdo
2. knjiž., ekspr. odločna, pogumna ženska: občudoval je svojo orlico
3. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: sprevod orlic
4. bot. nižinska ali gorska travniška rastlina z navadno modro vijoličastimi cveti, katerih cvetni listi so podaljšani v ostrogo, Aquilegia: na vrtu so gojili tudi orlice / navadna, velecvetna orlica

SSKJ²

orlìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od orel: orliči so že poskušali izleteti iz gnezda

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ôrlji -a -e prid. (ȏ)
nanašajoč se na orle: orlje gnezdo / orlji kremplji
// ekspr. tak kot pri orlu: orlji obraz

SSKJ²

órlon -a m (ọ̑)
tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje: proizvajati orlon
// tkanina iz teh vlaken: obleka iz orlona; v prid. rabi: kostim iz orlon blaga

SSKJ²

orloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki hitro, dobro vidi: orlooki lovec je že na daleč opazil žival

SSKJ²

ôrlov1 -a -o (ó)
svojilni pridevnik od orel: orlovo pero

SSKJ²

ôrlov2 -ôva -o tudi ôrlov -a -o prid. (ó ó; ó)
orlovski: orlovo gnezdo
♦ bot. orlova praprot praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum

SSKJ²

orlôvski tudi ôrlovski -a -o prid. (ó; ó)
nanašajoč se na orle: orlovsko gnezdo / ekspr. gleda jo z orlovskimi očmi / orlovski nos z izbočenim vrhnjim delom

SSKJ²

ôrlovstvo in orlôvstvo -a s (ó; ō)
nekdaj gibanje ali delovanje orlov, telovadcev: seznaniti se z orlovstvom

SSKJ²

ornamènt -ênta m (ȅ é)
likovni element, namenjen olepšavi, okrasek: vrezovati ornamente v glinasto posodo; barvni, zlati ornamenti / ornament na preprogi; ornamenti z rastlinskimi motivi / prtiček z ljudskimi ornamenti / figuralni ornament nad vrati; štukaturni ornamenti
♦ glasb. melodija z zahtevnimi ornamenti glasbenimi okraski; um. linearni ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi

SSKJ²

ornamentácija -e ž (á)
glagolnik od ornamentirati: ukvarja se z ornamentacijo okovja; ornamentacija sten
// ornamentika: fasado krasi lepa ornamentacija / globoko vrezane ornamentacije ornamenti

SSKJ²

ornamentálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta
2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi

ornamentálno

prisl.:

obleka na kipu ima ornamentalno položene gube

SSKJ²

ornamentálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje

SSKJ²

ornamênten -tna -o prid. (ē)
nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru
♦ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano

SSKJ²

ornamêntik -a m (é)
um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki

SSKJ²

ornamêntika -e ž (é)
celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjem
♦ um. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov

SSKJ²

ornamentíranje -a s (ȋ)
glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov

SSKJ²

ornamentírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak

ornamentíran

-a -o:

ornamentiran relief

ornamentirana peča

okovje je naredil bogato ornamentirano

SSKJ²

ornát -a m (ȃ)
1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu
2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat

SSKJ²

órnica1 -e ž (ọ̑)
nar. zahodno čeber: stresati grozdje v ornice / namakati perilo v ornici

SSKJ²

orníca2 -e ž (í)
1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice
// knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice
2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica

SSKJ²

ornitológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za ornitologijo, ptičeslovec: zborovanje ornitologov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ornitologíja -e ž (ȋ)
veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo

SSKJ²

ornitolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ornitologe ali ornitologijo: ornitološka literatura / ornitološki rezervat, zavod

SSKJ²

oro... ali óro... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na navpično izoblikovanost zemeljskega površja: orogen, orogeneza, orografija, orografski

SSKJ²

oróbkati -am dov. (ọ̑)
odstraniti zrna s storža: orobkati koruzo

oróbkan

-a -o:

orobkan koruzni storž

SSKJ²

oróčanje -a s (ọ́)
glagolnik od oročati: oročanje denarnih sredstev

SSKJ²

oróčati -am nedov. (ọ́)
fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: podjetja oročajo sredstva

SSKJ²

oročíti -ím tudi oróčiti -im dov. (ī í; ọ̄ ọ̑)
fin. s pogodbo določiti rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: oročiti hranilno vlogo / podjetje je oročilo sredstva na tri leta

oročèn

-êna -o tudi oróčen -a -o:

oročene vloge

SSKJ²

oróden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na orodje: orodni ključavničar, kovač / orodni voz voz za hrambo orodja pri delih na cesti ali železnici
♦ teh. orodni brusilnik stroj za brušenje rezil na orodju; orodni stroj obdelovalni stroj; orodno jeklo jeklo za izdelavo orodja, s katerim se obdelujejo kovine, drugi materiali
// nanašajoč se na telovadno orodje: orodna telovadba; orodne vaje / orodni telovadec

SSKJ²

orodjár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev

SSKJ²

orodjárna -e ž (ȃ)
1. delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni
// shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
2. rač. zbirka programskega orodja, predstavljena navadno z ikonami v orodni vrstici: orodjarna za hitri zagon programov; redno posodabljati vsebino orodjarn in menijev / programi v orodjarni / plavajoča orodjarna ki se lahko pojavi kjerkoli na zaslonu in jo je mogoče premikati po njem

SSKJ²

orodjárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica

SSKJ²

orodjárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja: orodjarstvo in železarstvo / lesno orodjarstvo

SSKJ²

oródje -a s (ọ̑)
1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje
// nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki
♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi
2. rač. program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: orodja za razvijalce računalniških iger; (razvojno) orodje za izdelavo programov, spletnih strani; vrstica z orodji orodna vrstica; aplikacije in orodja / programsko orodje
3. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma
4. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode
● slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
5. v zvezi jezikovno orodje kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: različna elektronska jezikovna orodja so nepogrešljivi pripomočki pri pisanju, branju, raziskovanju in pripravi na pouk

SSKJ²

oródnik -a m (ọ̑)
jezikosl. šesti sklon: končnica orodnika

SSKJ²

órogenéza -e ž (ọ̑-ẹ̑)
geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje: alpska orogeneza

SSKJ²

orografíja -e ž (ȋ)
geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja: orografija in topografija
// navpična izoblikovanost zemeljskega površja: oblaki so odvisni tudi od orografije; proučevati pokrajino glede na orografijo in klimo

SSKJ²

orográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na orografijo: orografski podatki; orografski prikaz / orografski vplivi; orografske posebnosti, razmere / orografska razgibanost pokrajine / orografske pregrade
♦ geogr. orografska karta karta, ki prikazuje gorovja; meteor. orografski oblak oblak, ki ima določeno obliko zaradi vpliva gorovja

SSKJ²

orokavíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. natakniti, obleči rokavice: orokavičila je otroka; malo počakaj, še orokavičim se

orokavíčen

-a -o

deležnik od orokavičiti:

orokavičena desnica, roka

preveč vljuden, obziren: orokavičeni gospodje; ne bodi tako orokavičena

●

ekspr. živi spodobno, orokavičeno življenje se preveč drži ustaljenih, splošno veljavnih norm; prisl.: znal je govoriti tudi orokavičeno / zbadljivko je povedal zelo orokavičeno prikrito

SSKJ²

orópati -am dov. (ọ̑)
1. z ropanjem narediti, da kdo česa nima več: neznanec ga je oropal denarja; popotnike so v gozdu oropali
// izropati: oropati blagajno, trgovino / ekspr. ves vrt so mu oropali
2. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: smrt mu je oropala očeta / življenje ga je oropalo materine ljubezni; oropali so ga svobode / bolezen ga je oropala vida / mladino so oropali za iluzije prikrajšali

orópan

-a -o:

oropan grad

oropani in ubiti ljudje

soba je oropana vseh okraskov

SSKJ²

oroséti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. orositi se: čelo mu je oroselo

orosèl

in orosél -éla -o:

orosela šipa

oroselo oko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

orosíti -ím dov., orósil (ī í)
z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je orosil steklo, šipo; očala so se mu orosila / pot mu je orosil čelo; solze so ji orosile lica
// nekoliko zmočiti, ovlažiti: orositi kaktuse, liste; orositi z vodo / orositi z limonovim sokom pokapati; pesn. kri junakov je orosila zemljo
● ekspr. vsem so se orosile oči postali so solzni

orošèn

-êna -o:

orošena očala

orošeno ogledalo, okno

gledala ga je z orošenimi očmi

SSKJ²

oróšati -am nedov. (ọ́)
1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo
// nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline
2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike

SSKJ²

orožár -ja m (á)
1. izdelovalec orožja: puško je kupil pri znanem orožarju; orožarji in kovači
2. voj. kdor skrbi za orožje: brigadni orožar je pregledoval orožje in delil strelivo

SSKJ²

orožárna -e ž (ȃ)
skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev
// tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje

SSKJ²

orožárnica -e ž (ȃ)
star. orožarna: grajska orožarnica / puško so izdelali v znani orožarnici

SSKJ²

orožárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orožarje ali orožje: orožarska delavnica / orožarski izdelki / razvita orožarska industrija orožna industrija

SSKJ²

oróžen -žna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na orožje: orožna industrija / orožni list dokument, s katerim se dovoljuje posest in nošenje orožja; pog. orožne vaje vojaške vaje

SSKJ²

oroženéti -ím dov. (ẹ́ í)
poroženeti: koža oroženi

SSKJ²

orožíti -ím dov., oróžil (ī í)
zastar. oborožiti: orožiti hlapce in kmete; orožiti se za boj

SSKJ²

oróžje -a s (ọ̑)
1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
● ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; šport. žarg. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje

SSKJ²

orožjenósec -sca m (ọ̑)
nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi orožje: vitezov orožjenosec; konjeniki in orožjenosci

SSKJ²

oróžnica -e ž (ọ̑)
zastar. orožarna: orožnica je bila polna različnega orožja; grajska orožnica

SSKJ²

oróžnik -a m (ọ̑)
nekdaj uniformiran pripadnik orožništva: odpeljali so ga orožniki; orožniki in financarji

SSKJ²

oróžniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na orožnike: orožniška četa / orožniška postaja / orožniški narednik

SSKJ²

oróžništvo -a s (ọ̑)
nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest: nastopilo je orožništvo; orožništvo in policija / odpeljali so ga na orožništvo na orožniško postajo

SSKJ²

órto -- v prid. rabi (ọ̑) pog.
ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit: na pogled je orto svobodnjak

órto

prisl.:

bilo je orto smešno

SSKJ²

orto... ali órto... prvi del zloženk (ọ̑)
1. nanašajoč se na pravilnost tega, kar je pomen osnovne besede: ortoepija, ortografija, ortografski
2. kem. nanašajoč se na nadomestitev prvega in drugega vodikovega atoma v benzenovem obroču: ortodiklorbenzen

SSKJ²

ortodóksen -sna -o prid. (ọ̑)
knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec
● knjiž. ortodoksna cerkev Pravoslavna cerkev

SSKJ²

ortodoksíja -e ž (ȋ)
knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: protestanti so pomenili nevarnost za katoliško ortodoksijo / podrediti se načelu idejne ortodoksije

SSKJ²

ortodóksnost -i ž (ọ̑)
knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: podrejati se cerkveni ortodoksnosti / preveriti ortodoksnost cerkvenih spisov / zagovorniki ideološke ortodoksnosti / ozkosrčna moralna ortodoksnost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ortodónt -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za ortodontijo: iti na pregled k ortodontu

SSKJ²

ortodontíja -e ž (ȋ)
veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti

SSKJ²

ortodóntski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ortodonte ali ortodontijo: ortodontska dela / ortodontski aparat aparat za uravnavanje zob in čeljusti

SSKJ²

ortoepíja -e ž (ȋ)
pravorečje: pravila ortoepije / vaje iz ortoepije

SSKJ²

ortoépski -a -o prid. (ẹ̑)
pravorečen: ortoepska pravila

SSKJ²

órtofóto -a m (ọ̑-ọ̑)
geometrijsko popravljen fotografski posnetek zemeljskega površja iz zraka: digitalni ortofoto; merjenje površin iz ortofotov; v prid. rabi: ortofoto načrt; ortofoto posnetek

SSKJ²

ortogonálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. pravokoten: ortogonalne forme stavbe so skladno povezane s prvinami okolja

SSKJ²

ortografíja -e ž (ȋ)
pravopis: poznavanje ortografije / vaje iz ortografije

SSKJ²

ortográfski -a -o prid. (ȃ)
pravopisen: ortografska pravila / ortografske napake

SSKJ²

ortokláz -a m (ȃ)
min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje kalij, kalijev glinenec: trdota ortoklaza

SSKJ²

ortokromátski -a -o prid. (ȃ)
fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča

SSKJ²

ortopéd -a m (ẹ̑)
zdravnik specialist za ortopedijo: napotili so ga k ortopedu

SSKJ²

ortopedagógika -e ž (ọ́)
specialna pedagogika za duševno prizadete: razvoj ortopedagogike

SSKJ²

ortopédičen -čna -o prid. (ẹ́)
ortopedski: ortopedični čevlji, vložki / ortopedična delavnica / ortopedično zdravljenje

SSKJ²

ortopedíja -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolezensko spremenjenih telesnih delov, zlasti gibal: razvoj ortopedije / ortopedija zob in čeljusti veda o uravnavanju zob in čeljusti
2. pog. ortopedski oddelek v bolnišnici: predstojnik ortopedije / leži na ortopediji

SSKJ²

ortopédinja -e ž (ẹ̑)
zdravnica specialistka za ortopedijo: pregled pri ortopedinji

SSKJ²

ortopédski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ortopedijo: nositi ortopedske čevlje, vložke; ortopedski voziček / ortopedska delavnica / ortopedski oddelek; predstojnik ortopedske klinike / ortopedska telovadba; ortopedsko plavanje, zdravljenje

SSKJ²

ortoreksíja -e ž (ȋ)
motnja hranjenja, ki se kaže v izogibanju določeni hrani, ki jo bolnik dojema kot nezdravo: trpeti za ortoreksijo; ljudje z ortoreksijo se osredotočajo na kakovost hrane; bulimija, anoreksija in ortoreksija

SSKJ²

orumenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel

orumenèl

in orumenél -éla -o:

orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo

svečnik s staro, orumenelo svečo

SSKJ²

orumenévati -am nedov. (ẹ́)
zastar. rumeneti: listje že orumeneva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

orúžiti -im dov., tudi oružíte; tudi oružíla (ú)
nar. oluščiti: oružiti grah / oružiti koruzo orobkati

orúžen

-a -o:

oružen koruzni storž

SSKJ²

orwellovski -a -o [órvelou̯ski] prid. (ọ̑)
tak kot pri Orwellu: orwellovski nadzor; orwellovski svet; orwellovska metafora; orwellovska tematika

SSKJ²

ós -í ž (ọ̑)
1. kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo: os poči, se zlomi; mazati osi / os gre skozi pesto / sprednja, zadnja os voza
// teh. tak drog kot del naprave, stroja: nepremična, središčna os; os motorja / os pri uri
2. navadno s prilastkom umišljena črta, okoli katere se telo vrti: dolžinska, navpična, vodoravna os; zemeljska os / zemlja se vrti okoli svoje osi / os vrtenja
// umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa: glavna, prečna, vzdolžna os stavbe; os cestišča, mostu; os letala
3. navadno s prilastkom umišljena črta, ki jo določa položaj, lega predmetov, objektov: spomenika stojita na isti osi / vpadna os svetlobe
4. knjiž., navadno s prilastkom kar kaj usmerja, zlasti kako dejavnost: družbene razmere so bile os vsega takratnega raziskovanja / doživetje svobode je predstavljalo os njihovega življenja
// jedro, središče: os dramskega dogajanja je narodnostno vprašanje; os pogovora
5. zgod., v zvezi os Rim–Berlin politično-vojaška zveza fašističnih držav Italije in Nemčije pred drugo svetovno vojno in med njo: nastanek osi Rim–Berlin
● publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo
♦ arhit. magistralna os glavna vzdolžna os večje arhitekturne kompozicije; primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; sekundarna os navadno prečna os, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; astron. os nebesne krogle okoli katere se nebo navidezno vrti; bot. cvetna os razširjeni vrh cvetnega peclja; glavna os; fiz. glavna os vsaka izmed treh med seboj pravokotnih osi skozi težišče, od katerih eni ustreza največji, drugi pa najmanjši vztrajnostni moment telesa; optična os simetrijska os leče ali ukrivljenega zrcala; skupna simetrijska os leč in zrcal v optičnem sistemu; prosta os okoli katere se vrti sicer prosto vrtljivo telo z nepremičnim težiščem; geom. abscisna os prva os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; koordinatna os; mala, velika os elipse najkrajši, najdaljši premer elipse; ordinatna os druga os med koordinatnimi osmi pravokotnega koordinatnega sistema; realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; simetrijska os premica, glede na katero je geometrijska tvorba simetrična; os parabole premer na simetrali parabole; min. kristalografska os na kristalu, s pomočjo katere se določa lega posameznih kristalnih ploskev; teh. gibka os mirujoča gibka cev z vrtečim se jedrom za prenašanje vrtenja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev; žel. os kolesna dvojica; pogonska os; vodilna os za vodenje lokomotive po tiru; os tira sredina med tirnicama

SSKJ²

ôsa1 -e stil. -é ž (ó)
čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom: ose brenčijo, letajo; osa piči; roj os se je usul za njim; skočil je pokonci, kot bi ga osa pičila zelo hitro; ženske so se zagnale vanj kot ose jezno, razdraženo; hud, siten, razdražen kot osa; bila je preščipnjena kakor osa zelo stisnjena v pasu
♦ zool. lesne ose žuželke, katerih ličinke vrtajo rove globoko v les iglavcev in listavcev, Siricidae

SSKJ²

osa2
dviganje cen:gl. hausse

SSKJ²

osáhel -hla -o [osahəu̯] prid. (á)
usahel: osahla trava / osahle ustnice
// star. suh: osahla zemlja

SSKJ²

osahníti in osáhniti -em dov. (ī á)
usahniti: bila je taka vročina, da je vsa trava osahnila / star. sod poveznemo, da lahko osahne se osuši

SSKJ²

osajíti -ím in osájiti -im dov., osájil (ī í; á ȃ)
s sajami prevleči, namazati: osajiti papir

osajèn

-êna -o in osájen -a -o:

osajena steklena plošča

SSKJ²

osáma -e ž (ȃ)
knjiž. stanje osamljenega; osamljenost1: zboleti od osame in žalosti; ekspr. presojati svet iz samozadovoljne osame / obšlo jo je čustvo osame / živeti v osami osamljeno
// glagolnik od osamiti; osamitev: osama kužnega bolnika

SSKJ²

osamélec -lca [osamelca in osameu̯ca] m (ẹ̑)
1. geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini: Šmarna gora je osamelec; osamelci na barju; vznožje osamelca
2. knjiž. osamljeno drevo, osamljena skala: iz večnega ledu štrlijo trije granitni osamelci; rajši je imel osamelce kakor drevesa v gozdu; pren. ta nenavadni osamelec je hodil svoja umetniška pota

SSKJ²

osamélost -i ž (ẹ́)
stanje osamelega človeka: osamelost svetilniškega čuvaja; občutek osamelosti; obšel ga je strah pred osamelostjo / preživeti starost v revščini in osamelosti

SSKJ²

osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.
1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami

osamèl

in osamél -éla -o

deležnik od osameti:

čutil se je osamelega in zapuščenega

osamela ženica

hiša je bila osamela in brez otroškega smeha

ekspr. osamelo srce

ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste;

osamljen:

osamelo drevo

SSKJ²

osamévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. postajati sam, osamljen: bolj in bolj osamevati

SSKJ²

osamílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. izoliren: osamilna snov

SSKJ²

osamílo -a s (í) knjiž.
1. snov, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolator: toplotno osamilo / zrak je dobro osamilo
2. predmet iz izolirne snovi za izoliranje vodnikov; izolator: drogovi s porcelanastimi osamili
// kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolacija: surovine za izdelavo osamil za stene

SSKJ²

osamítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od osamiti ali osameti:
a) osamitev bolnikov z nalezljivo boleznijo / prostor za osamitev / ukrepi nasprotnikov za gospodarsko in politično osamitev države / osamitev od množic
b) posledica osebne krize je bila nenadna osamitev
2. stanje osamljenega; osamljenost2: politična in gospodarska blokada je spravila državo v osamitev / živeti v osamitvi
● knjiž. zvočna in toplotna osamitev izolacija

SSKJ²

osámiti -im tudi osamíti -ím dov., osámil (ā ȃ; ī í)
1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi: osamiti bolnike z nalezljivo boleznijo; osamiti obsojenca v celici
// onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: otroka je preveč osamila; nasprotne države so jih hotele osamiti / načrtno osamiti žival / osamiti stranko od mednarodnega delavskega gibanja ločiti, odtrgati; pren. problema ne smemo osamiti
2. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: osamiti bistvene sestavine droge; osamiti virus / osamiti snov iz alg
● knjiž. literarni zgodovinar je pesnika preveč osamil ga prikazal ločeno od družbenega dogajanja
♦ šah. osamiti kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve

osámiti se

, tudi osamíti se

pretrgati stike, povezavo z drugimi:

po ženini smrti se je osamil

politična skupina se je s tem osamila

/ knjiž. včasih se človek rad osami od vseh

osámljen

-a -o tudi osamljèn -êna -o:

vsi ti bolniki so že osamljeni

osamljen je v celici;

prim. osamljen

SSKJ²

osámljati -am nedov. (á)
onemogočati komu stike, povezavo z drugimi: takratne razmere so osamljale ljudi / bogastvo osamlja

osámljati se

knjiž.

izgubljati stike, povezavo z drugimi:

po ženini smrti se osamlja

družabno se osamljati

SSKJ²

osámljen -a -o prid.(ȃ)
1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam
// ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam
2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek

osámljeno

prisl.:

živel je zelo osamljeno;

prim. osamiti

SSKJ²

osámljenec -nca m (ȃ)
nav. ekspr. osamljen človek: osamljenca so našli mrtvega; zagrenjen osamljenec / biti osamljenec in odtujenec / ta poduhovljeni osamljenec ni čutil potrebe, da bi se približal drugim

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

osámljenje tudi osamljênje -a s (ȃ; é)
glagolnik od osamiti: osamljenje kužnega bolnika / ukrepi za osamljenje sovražne države / osamljenje mikroba

SSKJ²

osámljenka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. osamljena ženska: zapuščena osamljenka

SSKJ²

osámljenost1 -i ž (ȃ)
stanje osamljenega: otresti se žalosti in osamljenosti; razmere so ljudi prisilile v osamljenost; občutek osamljenosti
// lastnost, značilnost osamljenega: osamljenost pojava / strah pred osamljenostjo starih let

SSKJ²

osámljenost2 tudi osamljênost -i ž (ȃ; é)
stanje osamljenega: družbena osamljenost / živeti v gospodarski in politični osamljenosti

SSKJ²

osamljeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. osamljati: mati je otroka osamljevala; kadar je bil užaljen, se je osamljeval

SSKJ²

osamosvájanje -a s (á)
glagolnik od osamosvajati: gospodarsko osamosvajanje; proces osamosvajanja afriških ljudstev / osamosvajanje od tujih vplivov

SSKJ²

osamosvájati -am nedov. (á)
delati kaj samostojno, neodvisno: ta zakon osamosvaja znanstvene zavode; podjetje se osamosvaja / kolonije so se druga za drugo osamosvajale; gospodarsko, kulturno se osamosvajati; publ. osamosvajati se od tujih vplivov / tako materino ravnanje otroka ne osamosvaja

SSKJ²

osamosvéstiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. vzbuditi samozavest: pridobitev pravic človeka osamosvesti

osamosvéščen

-a -o:

osamosveščena ženska

SSKJ²

osamosvója -e ž (ọ̑)
zastar. osamosvojitev: gospodarska osamosvoja; boj za osamosvojo / ženska osamosvoja emancipacija

SSKJ²

osamosvojeváti -újem nedov. (á ȗ)
osamosvajati: osamosvojevati podjetja / kolonije se osamosvojujejo

SSKJ²

osamosvojítelj -a m (ȋ)
kdor pripomore k samostojnosti, neodvisnosti države: zaslužni osamosvojitelji; diskreditacija osamosvojiteljev

SSKJ²

osamosvojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osamosvojiti: osamosvojitev obrata, podjetja / gospodarska, politična osamosvojitev; osamosvojitev bivših kolonij / otrokova želja po osamosvojitvi / sposobnemu pomočniku se je ponujala možnost za osamosvojitev

SSKJ²

osamosvojíti -ím dov., osamosvójil (ī í)
narediti kaj samostojno, neodvisno: osamosvojiti obrat, podjetje; zavod se je osamosvojil / dežela se je osamosvojila; gospodarsko, kulturno, politično se osamosvojiti / to gibanje je hotelo ljudi osamosvojiti; otrok se je polagoma osamosvojil / prej je delal kot pomočnik pri mojstru, nato pa se je osamosvojil postal samostojni obrtnik

osamosvojèn

-êna -o:

osamosvojena dežela

SSKJ²

osamosvojítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na osamosvojitev: osamosvojitveni proces; naklonjenost do osamosvojitvenih prizadevanj
♦ zgod. osamosvojitvena vojna vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991

SSKJ²

ôsast -a -o prid. (ó)
1. podoben osi: osasto telo žuželke
2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: kaj si tako osasta

SSKJ²

osát1 -a m (ȃ)
1. bodeča rastlina s škrlatnimi ali rumenimi cveti: ob poti raste osat; puliti osat na njivi; osat je bodeč; ljuljka in osat; včasih te je bil sam med, zdaj si pa kakor osat zbadljiv, zadirčen; pren., ekspr. osat sebičnosti
♦ bot. kranjski osat gorska rastlina z jajčastimi listi in rumenimi cveti v koških, Cirsium carniolicum; mehki osat rastlina z bodečimi mesnatimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti, Cirsium oleracum; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense
2. ekspr. zbadljiv, zadirčen človek: temu osatu se najrajši izognem

SSKJ²

osàt2 -áta -o prid. (ȁ ā)
ekspr. zbadljiv, zadirčen: osata ženska; kako si osata / osate besede / ves osat je odrinil pismo slabe volje, nerazpoložen

osáto

prisl.:

osato pogledati

šel bom, kadar bom sam hotel, je rekel osato

SSKJ²

osáten -tna -o (ȃ)
pridevnik od osat: osatno steblo

SSKJ²

osátnik -a m (ȃ)
zool. dnevni metulj selivec z lisastimi krili, Vanessa cardui:

SSKJ²

osátost -i ž (á)
ekspr. zbadljivost, zadirčnost: vsi poznajo njeno osatost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oscánka -e ž (á)
vulg. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: polletna oscanka

SSKJ²

oscáti oščíjem tudi oščím dov., oščíj oščíjte tudi oščì oščíte; oscál (á í, í)
vulg. zmočiti s sečem: pijanec je oscal ograjo

oscáti se

opraviti malo potrebo:

se je že oscal

SSKJ²

oscilácija -e ž (á)
knjiž. nihanje: preprečiti oscilacijo; oscilacija vozila na makadamski cesti / toplotna oscilacija; oscilacija na tržišču / idejne oscilacije

SSKJ²

oscilátor -ja m (ȃ)
elektr. priprava za proizvajanje izmenične električne napetosti višjih frekvenc: oscilator radijske oddajne postaje / kremenov oscilator

SSKJ²

oscilíranje -a s (ȋ)
glagolnik od oscilirati: preprečiti osciliranje / osciliranje cen

SSKJ²

oscilírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. nihati: nihalo oscilira / cene oscilirajo / sestavki oscilirajo od čustvenih pesmic do verzifikatorskih vaj

SSKJ²

oscilográf -a m (ȃ)
elektr. priprava za zapisovanje poteka periode izmenične električne napetosti: zaslon oscilografa / elektronski oscilograf

SSKJ²

oscilográm -a m (ȃ)
elektr. grafični prikaz poteka periode izmenične električne napetosti: pregledati oscilogram

SSKJ²

osciloskóp tudi osciloskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
elektr. priprava za opazovanje poteka periode izmenične električne napetosti: zaslon osciloskopa / elektronski osciloskop

SSKJ²

oséba -e ž (ẹ̑)
1. človeški posameznik ne glede na spol: omeniti moram še dve osebi; osebe istega spola, iste starosti; skupina oseb; stroškov je sto evrov na osebo, publ. po osebi; avtobus za trideset oseb; v kabini je prostora za deset oseb / knjiž. družina ima pet oseb članov / publ.: ženske osebe ženske; osebe moškega spola moški / prevoz oseb in tovora; osebe in stvari
2. s prilastkom človeški posameznik
a) kot nosilec kake lastnosti, značilnosti: pisati ljubljeni osebi; to sem izvedel od dobro obveščene, zaupne osebe; on je vplivna oseba; njegov oče je bil zelo znana oseba v mestu; oseba brez državljanstva / pravljične osebe; zgodovinska oseba
b) glede na položaj v družbi: civilne, vojaške osebe / uradna oseba / kontaktna oseba ki je določena za stik z zainteresirano javnostjo s, poslovnimi partnerji, sodelavci
3. človeški posameznik kot literarna, dramska upodobitev: ta oseba je nosilka avtorjevih idej; ženske osebe so slabo karakterizirane; osebe v romanu / dramske osebe; glavne, stranske osebe drame, filma / kot pojasnilo na začetku zlasti dramskega dela osebe: Jožef Kantor, fabrikant, Hana, njegova žena
4. jezikosl. slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku: določiti osebo, število, čas pri glagolski obliki / druga ki izraža ogovorjenega, prva ki izraža govorečega, tretja oseba ki izraža neudeleženega v pogovoru oziroma glagolsko dejanje brez osebka
5. knjiž., s svojilnim zaimkom, z oslabljenim pomenom izraža osebni zaimek, kot ga nakazuje svojilni zaimek: ni hotel opaziti moje osebe; tu ne gre samo za njegovo osebo zanj / prepričana je o pomembnosti svoje osebe
6. v zvezi za svojo osebo izraža omejitev trditve: za svojo osebo bi dal prvo mesto tej skladbi; jaz za svojo osebo priznam, da mi je vseeno; on za svojo osebo trdi, da je bolje tako
7. zastar. postava1: njegova visoka, mogočna oseba / biti majhne osebe
● star. poročil se je z osebo, ki ni bila plemkinja žensko; on je hišnik in vrtnar v eni osebi hkrati, obenem; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; ekspr. rad govori v prvi osebi množine kot da govori v imenu mnogih; roman je pisan v prvi osebi kot da ga je napisal glavni junak; to sem izvedel od tretje osebe od človeka, ki ni udeležen v zadevi, stvari; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; zastar. prvi je osvojil ta vrh planinec v osebi nekega Vagla planinec Vagl; knjiž. z vso svojo osebo se zavzema za to stvar zelo, brez pridržka
♦ filoz. oseba človek s svojimi individualnimi, družbeno pogojenimi lastnostmi; jezikosl. imena za delujoče osebe; ped. duševno motena oseba; pravn. civilna pravna oseba; družbena pravna oseba pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; odgovorna oseba; pravna oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; tretja oseba ki v pravnem razmerju ni stranka; ugotoviti istovetnost osebe; rel. druga, prva, tretja božja oseba

SSKJ²

osébek -bka m (ẹ̑)
1. jezikosl. stavčni člen v imenovalniku, nadrejen povedku, ki v tvorniku izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja, v trpniku pa cilj glagolskega dejanja: osebek in povedek
2. biol. (posamezen) organizem: izbrati za nadaljnjo gojitev osebke z najbolj zaželenimi lastnostmi; razvoj osebka
3. nav. slabš. človek, oseba: spraviti negativne osebke na varno

SSKJ²

osében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na oseba 1: osebna privlačnost; osebne značilnosti / osebni dohodek vsota, ki jo zaposleni na določena razdobja prejme za svoje delo; zahtevati od koga osebne podatke; osebna izkaznica izkaznica, ki dokazuje istovetnost osebe; osebni računalnik [PC] z operacijskim sistemom za enega uporabnika
2. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten: osebni slog pisanja; publ. dati čemu osebno noto / ekspr. to je zelo osebna pripomba
// ki ga posameznik opravi sam: osebna propaganda / osebna udeležba pri volitvah
3. nanašajoč se na posameznika kot na zasebnika: to je osebno pismo
// usmerjen, naravnan k posamezniku: biti osebni prijatelj koga; to je imel za osebno žalitev; osebno spremstvo spremstvo, ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju; vabilo je osebno velja samo za osebo, za katero je izdano
4. nanašajoč se na posameznika in ne na družbeno skupnost:
a) pripisovati komu osebne motive; osebni in družbeni standard; podrejati osebne koristi javnim; osebne pravice; pesnik je izrazil osebno in narodovo trpljenje; publ. izražam najboljše želje za vašo osebno srečo
b) osebna morala; osebno in javno mnenje
5. nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji; personalen: osebne spremembe v ustanovi; reševanje osebnih zadev
6. namenjen uporabi za posameznike:
a) jamarjeva osebna oprema / osebna prtljaga; osebno in posteljno perilo / osebna higiena
b) osebni avtomobil; osebni vlak; osebna tehtnica; osebno dvigalo / osebni in tovorni promet
7. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje: umakniti se v svoj osebni svet / imeti do česa osebni odnos
// ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: roman je avtorjeva osebna izpoved; njegova lirika ni osebna / osebna umetnost
8. ki vsebuje, izraža negativen, neobjektiven odnos do česa: njegova kritika je bila osebna / v polemiki je postal nenavadno oseben
9. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, svojilnega pridevnika, pri katerem stoji: to ponižuje moje osebno dostojanstvo; opraviti kaj pod osebnim ravnateljevim nadzorstvom
♦ biol. osebni razvoj organizma spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti; ekon. minimalni osebni dohodek zakonsko določen najnižji osebni dohodek; zajamčeni osebni dohodek znesek, ki se uporablja kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov; osebno delo samostojno poklicno delo z lastnimi sredstvi; jezikosl. osebni zaimek zaimek, ki izraža govorečega, ogovorjenega ali neudeleženega v pogovoru; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebno ime lastno ime človeka; pravn. osebna odgovornost; osebna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja; osebna svoboda duhovna in telesna svoboda, ki jo ima človek v določenem družbenem redu; osebno jamstvo jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; osebno pravo pravo, ki ureja osebnostne pravice fizičnih in pravnih oseb; rel. vera v osebnega boga v boga kot osebno bitje; soc. osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; šport. izboljšati osebni rekord; osebna napaka pri košarki nedovoljeno oviranje, odrivanje nasprotnega igralca

osébno

prislov od oseben:

osebno glasovati

na te reči gleda preveč osebno

osebno ga ne poznam, le na videz

pošiljko je treba osebno prevzeti na pošti

denar prinesi osebno sam

osebno užaliti koga

ker se predsednik ne more vsem osebno zahvaliti za čestitke, se zahvaljuje po časopisu

ti stavki zvenijo zelo osebno

velike uspehe ima, osebno pa ni srečen

/ kot označba na pošiljki osebno

nav. ekspr.

poudarja, da dejanje opravi osebek, ne kdo drug:

osebno bom govoril z njim

sprejel nas je šef osebno

predsednik bo osebno vodil delegacijo

/ vstopila je direktorjeva tajnica, gospa Sonja osebno

izraža, da je trditev omejena na določeno osebo: osebno sem drugačnega mnenja; osebno sem optimist; njemu osebno to ni nič mar; on osebno misli, da ni tako; glede obsega knjige nimam pripomb, osebno pa bi želel lepšo opremo

osébni

-a -o sam.:

pog. policist je zahteval od njega osebno zahteval, da pokaže osebno izkaznico

šport. žarg. naš košarkar je moral iz igre zaradi petih osebnih osebnih napak

usklajevanje osebnega in družbenega

SSKJ²

osebénjek -jka m (ẹ̑)
nar. gostač: reven osebenjek; kmetje in osebenjki

SSKJ²

osebénjica -e ž (ẹ̑)
nar. gostačka ali gostačeva hči: stara osebenjica v bajti / osebenjice mu oče ni pustil vzeti

SSKJ²

osebénjka -e ž (ẹ̑)
nar. gostačka: osebenjke so žele pri kmetih; osebenjek in osebenjka

SSKJ²

osebénjkar -ja m (ẹ̑)
nar. gostač: sosedov osebenjkar

SSKJ²

osebénjkarica -e ž (ẹ̑)
nar. gostačka ali gostačeva hči: oženil se je z osebenjkarico

SSKJ²

osebenjkováti -újem in osebénjkovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
nar. biti gostač: svoje hiše ni imel, in je moral osebenjkovati / osebenjkovati v revni bajti

SSKJ²

osébica -e ž (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od oseba: njen oče, osebica drobne glave in tankega glasu / on je bil nepomembna osebica na upravi / pokazal je naklonjenost do moje osebice / drobna, vitka osebica postava

SSKJ²

osébje -a s (ẹ̑)
navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji: osebje bolnišnice, dijaškega doma; pomanjkanje osebja / referent za osebje
// delavci, ki delajo na določenem področju, v določeni stroki: gostinsko, medicinsko, strežno, učno osebje / nadzorno, pomožno, vodilno osebje
● knjiž. osebje v vseh njegovih delih je mestno osebe, ljudje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

osébkov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na osebek: razvoj osebkovih zmožnosti / osebkov odvisnik odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka

SSKJ²

osébnoizpôveden -dna -o prid. (ẹ̑-ȏ)
nanašajoč se na osebno izpoved: osebnoizpovedni odnos do snovi
♦ lit. osebnoizpovedna pesem

SSKJ²

osébnopráven -vna -o prid. (ẹ̑-ā)
nanašajoč se na osebno pravo: osebnopravno razmerje

SSKJ²

osébnost -i ž (ẹ̑)
1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost; avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita; sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost; oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka; opredelitev osebnosti; publ. dati čemu pečat svoje osebnosti; ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit; pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost
// s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost
2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne; razviti se v osebnost; velike, vplivne, zgodovinske osebnosti; gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti; ekspr. borec za pravico je postal legendarna osebnost; osebnosti iz znanstvenega sveta; razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti
3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi; položaj osebnosti v družbi
● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž. nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
♦ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost

SSKJ²

osébnosten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na osebnost:
a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci
b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok
♦ pravn. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti

osébnostno

prisl.:

osebnostno oblikovati učence

ekspr. osebnostno iztirjen človek

osebnostno motena mladina

SSKJ²

oséček -čka m (ẹ̑)
nar. oklešček, krepelce: oseček je vrgel za njim / skladovnica osečkov

SSKJ²

osedláti -ám dov. (á ȃ)
nadeti, namestiti sedlo: osedlati konja, mulo

osedlán

-a -o:

osedlan konj

SSKJ²

osèk -éka tudi ósek -a m (ȅ ẹ́; ọ́) nar.
1. osrednje ograjen prostor za živino ob pastirski koči: zapreti živino v osek
2. mn. ograja okrog vodnjaka: Martin je sedel na osekih ob vodnjaku (F. Godina)

SSKJ²

oséka -e ž (ẹ̑)
upadanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. v nekaterih poklicih se kaže oseka
// stanje morske gladine ob tem upadanju: ob veliki oseki se pokažejo ostanki starega pristanišča

SSKJ²

ôsel ôsla [osəu̯] m (ó)
1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji, zlasti za prenašanje tovorov in ježo: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo
// samec te živali: osel in oslica
2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari
● ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden

SSKJ²

óselnik -a [osəu̯nik] m (ọ́)
posoda za shranjevanje osle pri košnji: opasal si je oselnik in dal koso na ramo; potegniti oslo iz oselnika; naliti vodo v oselnik

SSKJ²

ósem ôsmih štev. (ọ́ ó)
izraža število osem [8]
a) v samostalniški rabi: dvakrat štiri je osem; osmim je obljubil / ura je osem; ob pol osmih; pride ob osmih (zvečer) 20h; dela od osmih do štirih
b) v prilastkovi rabi: šola z osmimi razredi; časopis bo imel osem strani; deklica osmih let; tudi neskl.: dogodki zadnjih osem let; v deželo je vdrl sovražnik z osem tisoč vojaki; nar. poroka bo danes osem dni danes teden
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh
// neskl. izraža številko osem: ustavil se je pred hišo številka osem; v razmerju tri proti osem; sam.:, igr. srčna osem srčna osmica

SSKJ²

osem... ali ósem... in osem... [osəm] prvi del zloženk (ọ̄)
1. nanašajoč se na število osem: osemletka; osemurni delavnik
2. za osem večji od vsote desetic, na katere se nanaša: oseminšestdeset

SSKJ²

ósemdeset -ih [osəmdeset] štev. (ọ́)
izraža število ali številko osemdeset [80]: hitrost vožnje je osemdeset kilometrov na uro / pred osemdesetimi leti / osemdeset stopinj Celzija
● teh. žarg. 80-oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset

SSKJ²

ósemdeseti -a -o [osəmdeseti] štev. (ọ́)
ki v zapovrstju ustreza številu osemdeset: starka v osemdesetem letu
● knjiž. osemdeseta [80.] leta preteklega stoletja od 1980 do 1990

SSKJ²

ósemdesetlétnica -e [osəmdesetletnica] ž (ọ̄-ẹ̑)
1. osemdeseta obletnica: proslavljati osemdesetletnico; osemdesetletnica društva
2. osemdeset let stara ženska: še zdrava osemdesetletnica

SSKJ²

ósemdesetlétnik -a [osəmdesetletnik] m (ọ̄-ẹ̑)
osemdeset let star moški: še zdrav osemdesetletnik

SSKJ²

osemenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osemeniti: osemenitev krave / razvoj rastline do cvetenja in osemenitve

SSKJ²

osemeníti -ím dov., oseménil (ī í)
biol., vet. vnesti seme v rodila: osemeniti kravo; osemeniti s semenom bikov dobre pasme

osemeníti se

agr.

razviti seme:

rastlina se osemeni

osemenjèn

-êna -o:

osemenjena matica, telica

SSKJ²

oseménje -a s (ẹ̑)
gastr. del sadeža s semeni, ki se pred uživanjem navadno odstrani: izdolbsti dinji, kumari, papriki osemenje
♦ bot. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

osemenjeválec -lca [osemenjevau̯ca in osemenjevalca] m (ȃ)
kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca

SSKJ²

osemenjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena

SSKJ²

osemenjeválnica -e ž (ȃ)
vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje:

SSKJ²

osemenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od osemenjevati: takrat so začeli uvajati osemenjevanje; osemenjevanje krav, svinj / umetno osemenjevanje

SSKJ²

osemenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
biol., vet. vnašati seme v rodila: osemenjevati krave

SSKJ²

óseminštírideset -ih [osəminštirideset] štev. (ọ̄-ȋ)
izraža število ali številko oseminštirideset [48]: oseminštirideset je štirikratnik od dvanajst / leto oseminštirideset imenujejo pomlad narodov 1848

SSKJ²

ósemkolésen -sna -o prid. (ọ̄-ẹ̑)
ki ima osem koles: osemkolesni oklepnik; osemkolesno vozilo

SSKJ²

ósemkolésnik -a m (ọ̄-ẹ̑)
osemkolesno vojaško oklepno vozilo: izdelati osemkolesnik; prvi osemkolesnik bo iz tovarne odpeljal v začetku prihodnjega leta

SSKJ²

ósemkrat [osəmkrat] prisl. (ọ́)
izraža osem ponovitev: osemkrat dve je šestnajst; osemkrat je zaigral isto pesem / osemkrat večji

SSKJ²

ósemkraten tudi ósemkráten -tna -o [osəmkratən] prid. (ọ́; ọ̄-ā)
osemkrat tolikšen: napadalec ima osemkratno premoč

SSKJ²

ósemléten -tna -o [osəmletən] prid. (ọ̄-ẹ̑)
1. star osem let: osemleten deček; že osemleten je moral pasti krave
2. ki traja osem let: osemletna odsotnost / osemletno šolanje / nekdaj osemletna gimnazija; osemletna šolska obveznost; osemletna osnovna šola osnovna šola, v kateri traja izobraževanje osem let

SSKJ²

osemlétka -e [osəmletka] ž (ẹ̑)
osemletna osnovna šola: dokončati osemletko; nižji, višji razredi osemletke; ta šola sprejema učence z dokončano osemletko / pog. imeti samo osemletko osnovnošolsko izobrazbo

SSKJ²

osemlétkar -ja [osəmletkar] m (ẹ̑)
pog. učenec osemletne osnovne šole: ta časopis berejo predvsem osemletkarji / ekspr. to ve vsak osemletkar / nekateri letošnji osemletkarji bodo nadaljevali šolanje absolventi te šole

SSKJ²

ósemnajst in osemnájst -ih [osəmnajst] štev. (ọ̄; á)
izraža število ali številko osemnajst [18]: sin ima osemnajst let

SSKJ²

ósemnajsti in osemnájsti -a -o [osəmnajsti] štev. (ọ̄; á)
ki v zapovrstju ustreza številu osemnajst: sin je v osemnajstem letu; predavanje bo ob osemnajsti (uri) / prva svetovna vojna se je končala osemnajstega leta 1918; osemnajsto [18.] stoletje stoletje od 1700 do 1800

SSKJ²

ósemnajstléten in osemnájstléten -tna -o [osəmnajstletən] prid. (ọ̄-ẹ̑; á-ẹ̑)
1. star osemnajst let: osemnajstletno dekle
2. ki traja osemnajst let: osemnajstletno bivanje v tujini

SSKJ²

osemnájststo in ósemnajststo -- [osəmnajsto] štev. (á; ọ̄)
navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč osemsto [1800]: leto osemnajststo oseminštirideset imenujejo pomlad narodov

SSKJ²

ósemrazréden -dna -o [osəmrazredən] prid. (ọ̄-ẹ̑)
ki ima osem razredov, oddelkov: ta šola je osemrazredna / osemrazredna gimnazija osemletna gimnazija

SSKJ²

ósemrazrédnica -e [osəmrazrednica] ž (ọ̄-ẹ̑)
nekdaj osemrazredna šola: bil je premeščen v večji kraj z osemrazrednico / dekliška osemrazrednica

SSKJ²

ósemsto -- tudi -tih [osəmsto] štev. (ọ́)
izraža število ali številko osemsto [800]: posvetovanja se je udeležilo kakih osemsto strokovnjakov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ósemtisočák -a [osəmtisočak] m (ọ̄-á)
osem tisoč metrov visoka gora: takrat so alpinisti osvojili prvi osemtisočak

SSKJ²

ósemúren -rna -o [osəmurən] prid. (ọ̄-ȗ)
ki traja osem ur: naporna osemurna hoja / osemurni delovni čas, delovnik / delati v treh osemurnih izmenah

SSKJ²

ósemúrnik -a [osəmurnik] m (ọ̄-ȗ)
pog. osemurni delovni čas: zahtevamo osemurnik v vseh obratih, so vzklikali stavkajoči

SSKJ²

osèn1 in osén -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
fot. svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji: preprečiti nastajanje osenov

SSKJ²

ósen2 tudi ôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na os: osna razdalja, smer; osna somernost / osni ležaj; osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol; osna sila sila v smeri osi predmeta, stroja
♦ geom. osni križ koordinatni sistem; osni odsek del koordinatne osi med izhodiščem in sečiščem premice ali ravnine s to osjo; osni presek presek skozi os; zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev

ósno

tudi ôsno prisl.:

osno someren

SSKJ²

oséna -e ž (ẹ̑)
zastar. odtenek: rumenkasta osena; rdeči in modri cveti v vseh osenah
♦ lov. lisa na dlaki, perju, navadno v temnejšem barvnem odtenku

SSKJ²

osénčenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost osenčenega: osvetljenost in osenčenost ploskve / zaradi osenčenosti so bile gube na obrazu še globlje

SSKJ²

osenčeváti -újem nedov. (á ȗ)
zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči
● knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna

SSKJ²

osénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo
2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila
3. zasenčiti: z roko si je osenčila obraz
● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile

osénčen

-a -o:

osenčeni deli ploskve

njegove risbe so bile dobro osenčene

zeleno osenčene oči

SSKJ²

oséniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. osenčiti: oseniti neosvetljene ploskve

SSKJ²

osenjáva -e ž (ȃ)
knjiž. senčenje: različni načini osenjave / močna osenjava figur na sliki

SSKJ²

osépnice -nic ž mn. (ẹ̑)
knjiž. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: dobiti, imeti osepnice; cepiti proti osepnicam

SSKJ²

osépničast -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki ima brazgotine od prebolelih koz; kozav: osepničast obraz

SSKJ²

osépničen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na osepnice: osepnični mehurčki

SSKJ²

ôsica tudi osíca -e ž (ó; í)
nav. ekspr. manjšalnica od osa: ose in osice

SSKJ²

osigúrati -am dov. (ȗ) zastar.
1. zagotoviti, preskrbeti: s svojo podporo je osigural ustanovi nemoteno delovanje; to mu je osiguralo zmago
2. zavarovati, zaščititi: osigurati nevarna mesta v skalovju; s to izjavo se je osigural proti očitkom

SSKJ²

osimski -a -o [ózimski] prid. (ọ̑)
zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju: ratifikacija osimskih sporazumov

SSKJ²

osína -e ž (í)
agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: osina pri ječmenu / po mlatvi ga je hrbet srbel od prahu in osin

SSKJ²

osínjak -a m (ȋ)
nar. osje gnezdo: razdreti osinjak; ose letajo okoli osinjaka; v sobi je šumelo kakor v osinjaku

SSKJ²

osínje -a s (ȋ)
agr. več osin, osine: osinje pri ječmenu / potresati osinje po travniku

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

osinjéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel

osinjèl

in osinjél -éla -o:

od mraza, strahu osinjele ustnice

●

knjiž. osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi

SSKJ²

osíp -a m (ȋ)
s številom izraženo razmerje med številom istočasno vpisanih učencev in številom učencev, ki v rednem roku končajo šolanje: znižati osip v osnovnih šolah; osip študentov; odstotek osipa / osip članstva izstopanje iz organizacije, društva
♦ gozd. osip iglic glivična bolezen iglavcev, ki povzroča odpadanje iglic

SSKJ²

osipálnik -a m (ȃ)
agr. plugu podobna priprava za osipanje: okopalnik in osipalnik / ročni osipalnik

SSKJ²

osípanje -a s (ī)
glagolnik od osipati: osipanje krompirja / osipanje suhega listja
● pog. osipanje študentov v prvem letu študija manjšanje prvotnega števila študentov

SSKJ²

osípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. obdajati rastline z zemljo: osipati koruzo, krompir; osipati vrtnice; okopavati in osipati
2. povzročati, da kaj v večjih količinah odpada: veter osipa cvete, suho listje
● osipati pepel s cigare otresati

osípati se

v večjih količinah odpadati:

cveti se že osipajo

grozdje gnije in se osipa

suho listje se osipa

izgubljati cvete, liste, seme: jeseni se drevje osipa; jasmin se že osipa; pšenica je tako zrela, da se osipa zelo zrela; pren., pesn. predstava o sreči se v meni osipa

●

pog. razredi se osipajo prvotno število učencev v razredih se manjša; pog. študenti se v tem obdobju zelo osipajo prvotno število študentov se manjša

♦

agr. ta sorta trte se osipa njeni cveti neoplojeni odpadajo

knjiž.,

ekspr.

minevati:

dan se osipa

/ prva mladost se ji že osipa

osipajóč

-a -e:

osipajoča se leska

osipajoče se cvetje

SSKJ²

osipávanje -a s (ȃ)
glagolnik od osipavati: čas za osipavanje krompirja

SSKJ²

osipávati -am nedov. (ȃ)
obdajati rastline z zemljo: osipavati krompir

osipávati se

osipati se:

suho listje se osipava

/ cvetoča jablana se v vetru osipava

SSKJ²

osipljív -a -o prid. (ī í)
ki se rad osipa, odpada: te rože imajo osipljivo cvetje

SSKJ²

osípnik -a m (ȋ) šol.
kdor opusti začeto šolanje: program je namenjen mladim osipnikom; krčenje števila osipnikov

SSKJ²

osír -ja m (í)
nar. osje gnezdo: ose delajo osir
● ekspr. dregniti v osir dati povod za hudo, množično razburjenje

SSKJ²

osírati -am nedov. (ī)
nizko jemati ugled, sramotiti: jezna je nate, češ da osiraš njenega sina; zdaj jo pa še pri sosedih osira

SSKJ²

osiromášenje1 -a s (ȃ)
glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda

SSKJ²

osiromašênje2 in osiromášenje -a s (é; ȃ)
glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje

SSKJ²

osiromašéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel

SSKJ²

osiromaševáti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha

SSKJ²

osiromášiti -im dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo
2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod
3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad

osiromášen

-a -o:

osiromašeni ljudje

osiromašene kmetije

osiromašena zemlja

SSKJ²

osirotélost -i ž (ẹ́)
stanje osirotelega človeka: osirotelost otrok / zgodnja osirotelost

SSKJ²

osirotéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti
2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati
// obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil

osirotèl

in osirotél -éla -o:

skrbeti za osirotele otroke

osirotela hiša

♦

čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice

SSKJ²

osirotíti -ím in osirótiti -im dov., osirótil; osirotèn in osiročèn in osiróten (ī í; ọ̄ ọ̑) knjiž.
1. povzročiti, da kdo postane sirota: osirotiti otroke
2. osiromašiti: vojna je njega obogatila, mene pa osirotila

SSKJ²

osíšče1 -a s (í)
osje gnezdo: razdreti osišče

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

osíšče2 -a s (í)
1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa
2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa
♦ žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil

SSKJ²

osív -a -o prid. (ȋ í)
knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv: osivi lasje; osiva brada / osiv moški

SSKJ²

osivélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje osivelega: osivelost las / zgodnja osivelost

SSKJ²

osivéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel
2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli
3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več
● knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi

osivèl

in osivél -éla -o:

osiveli lasje

že osivel moški

SSKJ²

ósji in ôsji -a -e prid. (ọ̑; ȏ)
nanašajoč se na ose: osji pik; uničiti osje gnezdo
● ekspr. dregniti v osje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje

SSKJ²

oskálek -lka m (ȃ)
drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki
// arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov

SSKJ²

oskáliti se -im se dov. (ā ȃ)
nar. zadreti si trščico: pri napravljanju drv se je oskalil

SSKJ²

óskar -ja m (ọ̑)
največje mednarodno priznanje za filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: igralki so podelili oskarja za glavno vlogo; letošnji dobitnik oskarja; film je dobil več oskarjev
● publ. slovenski oskarji za embalažo prve nagrade

SSKJ²

óskarjevec -vca m (ọ̑)
1. kdor dobi nagrado oskar: glavno vlogo bo igral slavni oskarjevec; zahvalni govor oskarjevca
2. z oskarjem nagrajeni film: ogledal si je letošnjega oskarjevca; za nastop v danskem oskarjevcu je bil nominiran za oskarja

SSKJ²

óskarjevka -e ž (ọ̑)
ženska, ki dobi nagrado oskar: glavno vlogo v filmu igra letošnja oskarjevka / dvakratna oskarjevka; oskarjevka za stransko vlogo

SSKJ²

oskóbljati -am dov. (ọ̑)
s skobljanjem narediti gladko, ravno: oskobljati letve; ker so se vrata napela, jih je malo oskobljal

oskóbljan

-a -o:

oskobljana deska

SSKJ²

oskóbljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. oskobljati: oskobljiti desko

oskóbljen

-a -o:

sredi barake je stala dolga oskobljena miza

SSKJ²

oskóden -dna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. pomanjkljiv, nepopoln: oskodna navodila

SSKJ²

oskorjáva -e ž (ȃ)
knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo: zaradi slabega izpiranja pride do oskorjave tkanine / na vejah je ledena oskorjava

SSKJ²

oskórjiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda
♦ gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati

oskórjiti se

bot.

dobiti skorjo:

deblo se oskorji

♦

med. rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta

oskórjen

-a -o:

oskorjena rana

oskorjeno deblo

SSKJ²

oskóruš in oskorúš -a m (ọ̑; ú)
bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš: glog in oskoruš / jesti oskoruše

SSKJ²

oskŕba -e ž (ȓ)
1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: otroci potrebujejo dobro oskrbo; pri tej družini bo imel popolno oskrbo / pomočnica dobi nagrado in vso oskrbo / bolniška oskrba; domača oskrba bolnika; domska oskrba starih občanov / duhovna oskrba kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje duhovnih, verskih potreb koga
2. glagolnik od oskrbeti ali oskrbovati: oskrba prebivalstva; oskrba s kruhom / oskrba bolnika / strokovna oskrba rane / oskrba sadovnjaka / dati psa sosedu v oskrbo / otrok je bil nekaj dni v oskrbi sosedov

SSKJ²

oskŕben -bna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na oskrbo zlasti v domu, zavodu: oskrbni stroški so se povečali / število oskrbnih dni je naraslo / cena oskrbnega dneva v bolnišnici, počitniškem domu

SSKJ²

oskrbéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi
2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine
3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin
4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli
● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel

oskrbljèn

-êna -o:

poglej, če je konj oskrbljen

biti oskrbljen s potrebnimi listinami

tržišče je dobro oskrbljeno

rana je kirurško oskrbljena

SSKJ²

oskrbljênost -i ž (é)
lastnost, stanje oskrbljenega: prizadevati si za oskrbljenost tržišča; oskrbljenost zemlje s hranilnimi snovmi / knjiž. oskrbljenost in urejeno življenje ugodno vplivata nanj preskrbljenost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oskrbníca -e ž (í)
ženska, ki oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: oskrbnica Erjavčeve koče / cerkev mu je razkazala oskrbnica; oskrbnica pesnikove rojstne hiše
● star. deklica je bila dobra oskrbnica svojih zajčkov je dobro skrbela zanje

SSKJ²

oskrbník -a m (í)
1. kdor oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: več let je bil oskrbnik na Kredarici
// kdor oskrbuje veliko posestvo: grajski oskrbnik; oskrbnik sosednjega grofa
2. zastar. upravnik, upravitelj: oskrbnik bolnišnice, toplic

SSKJ²

oskrbnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za oskrbo v domu, zavodu: plačati oskrbnino; povišati oskrbnino; oskrbnina v bolnišnici, dijaškem domu, domu upokojencev

SSKJ²

oskrbníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na oskrbnike: opravljati oskrbniška dela / oskrbniško osebje planinske koče

SSKJ²

oskrbníštvo -a s (ȋ)
opravljanje oskrbniških del: prevzeti oskrbništvo v planinski koči / izročiti komu oskrbništvo grajskega posestva
● zastar. prošnjo je naslovil na oskrbništvo toplic na upravo toplic

SSKJ²

oskrboválec -lca [oskərbovau̯ca tudi oskərbovalca] m (ȃ)
kdor oskrbuje: obogatel je kot oskrbovalec armade; ti ribiči so glavni oskrbovalci trga z ribami / delal je v kmetijski zadrugi kot oskrbovalec živine

SSKJ²

oskrboválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oskrbovanje: ti kraji so oskrbovalno območje za industrijska središča / oskrbovalna ladja; oskrbovalno skladišče / opravljati na cesti oskrbovalna dela

SSKJ²

oskrbovalíšče -a s (í)
kraj, kjer se s čim oskrbuje: oskrbovališče z živili / vojaško oskrbovališče v zaledju

SSKJ²

oskrboválka -e [oskərbovau̯ka tudi oskərbovalka] ž (ȃ)
ženska, ki oskrbuje: oskrbovalke trga z zelenjavo / socialna oskrbovalka na domu

SSKJ²

oskrbovalnína -e ž (ī)
oskrbnina: znižati oskrbovalnino; oskrbovalnina v domu

SSKJ²

oskrbovánec -nca m (á)
človek, navadno starejši, ki ima vso oskrbo v domu, zavodu: učenci so za novo leto obiskali oskrbovance; nega oskrbovancev; število oskrbovancev se je povečalo

SSKJ²

oskrbovánje -a s (ȃ)
glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje

SSKJ²

oskrbovánka -e ž (á)
ženska, navadno starejša, ki ima vso oskrbo v domu, zavodu: osemdesetletna oskrbovanka

SSKJ²

oskrbováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše območje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom
2. opravljati dela
a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka / zna oskrbovati konje
b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad
// upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati
3. star. opravljati1: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval
● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino

oskrbován

-a -o:

oskrbovan park

trg ni dovolj oskrbovan s pridelki

opazil je, da so konji slabo oskrbovani

oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče

SSKJ²

oskŕd -i ž (ȓ)
obrt. koničasto kladivo za klepanje mlinskega kamna:

SSKJ²

oskrômen -mna -o prid. (ó ō)
zastar. skromen: oskromen človek / oskromen zaslužek / oskromna predmestna krčma

SSKJ²

oskrúmba -e ž (ȗ)
knjiž. oskrunitev: oskrumba spomenika / oskrumba dobrega imena

SSKJ²

oskrunítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oskruniti: oskrunitev pokopališča / oskrunitev časti

SSKJ²

oskrúniti -im dov. (ú ȗ)
1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma, komunizma; oskruniti trupla padlih
2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža
● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so jo posilili

oskrúnjen

-a -o:

oskrunjena deklica

oskrunjeno svetišče

njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena

SSKJ²

oskrúnjati -am nedov. (ú)
knjiž. skruniti: oskrunjati trupla / ne oskrunjaj spomina nanj

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oskrúnjenec -nca m (ȗ)
ekspr. kdor je oskrunjen: imel se je za oskrunjenca

SSKJ²

oskrúnjenje -a s (ȗ)
glagolnik od oskruniti: oskrunjenje cerkve / rešiti truplo pred oskrunjenjem

SSKJ²

oskrúnjenost -i ž (ȗ)
lastnost, stanje oskrunjenega: oskrunjenost spomenika / ekspr. oskrunjenost srca

SSKJ²

oskrunjeválec -lca [oskrunjevau̯ca tudi oskrunjevalca] m (ȃ)
skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci

SSKJ²

oskrunjeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. skruniti: oskrunjevati spomenike / oskrunjevati spomin junakov

SSKJ²

oskúbiti -im dov. (ú ū)
oskubsti: oskubiti kokoš / neurja so oskubila slamnato streho / oskubili so ga do zadnjega evra

oskúbljen

-a -o:

veverica z oskubljenim repom

oskubljena kokoš

SSKJ²

oskúbsti oskúbem dov. (ú)
1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina
// ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek
● ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel
2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega

oskúben

-a -o:

oskuben piščanec

njegova polhovka je stara in oskubena

tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti

s to frizuro si tak kot oskubena kokoš

♦

agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila

SSKJ²

oskúten -tna -o prid. (ú ū)
zastar. neprijeten, zoprn: oskuten nasmeh

SSKJ²

ôsla -e ž (ó)
podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose: osla dobro, slabo brusi; nositi oslo v oselniku; brusiti z oslo / ekspr. kose so pele pod oslami

SSKJ²

oslabélost -i ž (ẹ́)
stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati

SSKJ²

oslabéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi
2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi
♦ jezikosl. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito

oslabèl

in oslabél -éla -o:

okrevališče za oslabele otroke

biti oslabel od bolezni

po tej bolezni je vstal še bolj oslabel

našel ga je še živega, a zelo oslabelega

oslabele oči

SSKJ²

oslabévati -am nedov. (ẹ́)
zastar. slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje

SSKJ²

oslabítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oslabeti ali oslabiti: notranja oslabitev države; njihovo delovanje je bilo usmerjeno v oslabitev sovražnih sil

SSKJ²

oslabíti -ím dov., oslábil (ī í)
1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel: izguba krvi ga je oslabila; lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili
2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze; oslabiti napad
// nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid

oslabíti se

izgubiti popolnost svojih značilnosti;

oslabeti:

napadi so se oslabili

oslabljèn

-êna -o:

oslabljeni interniranci

vrnil se je oslabljen

oslabljeno državo je bilo lahko premagati

oslabljeno telo

♦

jezikosl. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci

SSKJ²

oslàd in oslád -áda m (ȁ á; ȃ)
bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada

SSKJ²

osláden -dna -o prid. (á)
1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna
// nekoliko sladek: kri ima osladen okus
2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno
3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki
// nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje

osládno

prisl.:

osladno govoriti

SSKJ²

osladíti -ím dov., osládil (ī í)
1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom
2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami

oslajèn

-êna -o:

zelo oslajena kava

kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi

●

knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana

SSKJ²

osladkáti -ám dov. (á ȃ)
narediti sladko: osladkati kavo

osladkán

-a -o:

dobro osladkan čaj

●

knjiž. govoriti z osladkanim glasom osladnim

SSKJ²

osládnost -i ž (á)
nav. ekspr. lastnost, značilnost osladnega: osladnost kave / osladnost njenega govorjenja / osladnosti in frazarjenja ni maral

SSKJ²

oslájati -am nedov. (á)
knjiž. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti: obiski so oslajali njegovo samotno življenje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

oslánjati -am nedov. (ā)
knjiž. naslanjati: oslanjati komolce ob kolena; oslanjati se na ograjo / oslanjati prevod na izvirnik / preveč se oslanjaš na njegovo mnenje preveč si odvisen od njegovega mnenja / ne gre, da bi se oslanjali na take ljudi imeli, dobivali pomoč, podporo pri takih ljudeh

oslanjajóč

-a -e:

deloval je, oslanjajoč se na delavce

SSKJ²

oslár -ja m (á)
kdor goni, vodi osla: oslarji so poganjali osle

SSKJ²

oslaríja -e ž (ȋ)
slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije
// kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi
// v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo – oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija

SSKJ²

oslavíti -ím tudi osláviti -im dov., oslávil; oslávljen in oslavljèn (ī í; ā ȃ)
zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi

SSKJ²

oslávljati -am nedov. (á)
knjiž. ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala

SSKJ²

oslè -éta s (ȅ ẹ́)
ekspr. osel: osle riga; otovoriti osle / kakšno osle si / kot psovka zdaj ni čas za to, ti osle

SSKJ²

oslèc -éca m (ȅ ẹ́)
knjiž. rever: oslec pri suknji
// poklopec, zaklopka (pri žepu): poravnati oslece pri žepih

SSKJ²

osledíti -ím dov., oslédi in oslêdi; oslédil (ī í)
1. lov. izvohati sled: pes je osledil jazbeca
2. star. najti, odkriti: skrij denar, da ga otroci ne osledijo; iskal je izgubljeno kokoš, osledil pa je le nekaj perja

SSKJ²

oslepáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle

SSKJ²

oslepárjenec -nca m (ȃ)
ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: sleparji in osleparjenci

SSKJ²

oslepélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti

SSKJ²

oslepéti -ím dov., oslépi (ẹ́ í)
1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele
2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta
3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage
● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen

oslepèl

in oslepél -éla -o:

oslepele oči

napol oslepela in gluha ženska

SSKJ²

oslepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev

SSKJ²

oslepíti -ím dov., oslépi; oslépil (ī í)
1. narediti slepega: oslepiti ptiče; ujetnike so oslepili
// s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: žarometi so ga oslepili / gledanje v sonce ga je oslepilo
2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: ljubezen jo je oslepila; zmaga ga je oslepila
♦ agr. oslepiti brste, očesa izrezati jih pred cepljenjem ali pri oblikovanju krošnje

oslepljèn

-êna -o:

oslepljen človek

biti oslepljen zaradi močne svetlobe

oslepljen od ljubezni

●

knjiž., ekspr. šipe so oslepljene motne, neprozorne

SSKJ²

oslépljati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. slepiti, oslepljevati: močna svetloba ga osleplja

oslepljajóč

-a -e:

oslepljajoči žarki sonca

SSKJ²

oslepljênec -nca m (é)
ekspr. oslepljen človek: oslepljenca so še naprej mučili

SSKJ²

oslepljeváti -újem nedov. (á ȗ)
s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi; slepiti: sonce ga je oslepljevalo

oslepljujóč

-a -e:

oslepljujoči žarki

SSKJ²

oslepováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. slepiti, oslepljevati: sonce oslepuje

oslepujóč

-a -e:

oslepujoči bliski

SSKJ²

oslèz in osléz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
bot. zelnata rastlina, grm ali drevo z rumenimi, belimi, vijoličastimi cveti, Hibiscus: tam raste oslez

SSKJ²

ôslica1 -e ž (ó)
manjšalnica od osla: vzel je oslico in nabrusil koso
♦ obrt. zlatarska oslica kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; preizkusni kamen

Število zadetkov: 97669

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja